Jedro

Pritožbeno sodišče lahko upošteva le subjektivno nova dejstva, torej taka, ki so pred odločitvijo sodišča prve stopnje že obstajala, vendar niso bila znana. Ne more pa upoštevati objektivno novih dejstev, torej takih, ki v času sojenja pred sodiščem prve stopnje še niso obstajala.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Predlagateljica sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim delom uvodoma navedenega sklepa je sodišče prve stopnje zvišalo preživnini za mladoletni hčerki nepravdnih strank, ki sta bili določeni s sodno poravnavo z dne 19. 10. 2016. 2. V pravočasni pritožbi nasprotni udeleženec predlaga, da pritožbeno sodišče zvišanja preživnine ne odobri. Utemeljuje, da je prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin, saj od 13. 2. 2024 biva kot podnajemnik ter njegov strošek bivanja znaša 500 EUR mesečno. S februarjem 2024 pa so se revalorizirale tudi preživnine ter mu tako po plačilu preživnin v skupni višini 554,06 EUR za štiri otroke ter bivanjskih stroškov ostane 310 EUR. Prilaga še dokazila.

3. Predlagateljica se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet pritožnikovih navedb so dejstva, ki so nastala po 31. 1. 2024, torej po izdaji izpodbijanega sklepa. Kasnejših dejstev, ki so z vidika sodišča prve stopnje bodoča dejstva, pritožbeno sodišče ne more upoštevati, saj se nanje pravnomočnost odločbe ne more raztezati1. Povedano še drugače. Pritožbeno sodišče lahko upošteva le subjektivno nova dejstva, torej taka, ki so pred odločitvijo sodišča prve stopnje že obstajala, vendar niso bila znana. Ne more pa upoštevati objektivno novih dejstev, torej takih, ki v času sojenja pred sodiščem prve stopnje še niso obstajala.

6. Ob gornjem gre še pojasniti, da se smejo t.i. pritožbene novote na podlagi 34. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) navajati le, če so v korist oseb iz drugega odstavka 6. člena ZNP-1. Te osebe so otroci in osebe, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugih okoliščin niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in interese. Kakšnih dejstev, da bi bile pritožbene novote v korist mladoletnih hčerk udeležencev tega postopka, pritožnik izrecno ne navaja, pa tudi iz pritožbe niti smiselno ne izhajajo. Na podlagi pritožnikovega zavzemanja za znižanje preživnin je tako moč sklepati zgolj, da pritožbene navedbe mladoletnima preživninskima upravičenkama niso v korist. Ker pritožbenih novot, ki niso v korist otrok, ni dovoljeno navajati, pritožbeno sodišče utemeljenosti takih novih dejstev itak ne bi moglo presojati.

7. Razlogi, ki jih uveljavlja pritožba, tako niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi paziti uradoma, je bilo potrebno pritožbo, ki se je tako izkazala za neutemeljeno, zavrniti in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrditi (2. točka 365. člena, prvi odstavek 366. člena, 350. člen in 353. člen Zakona o pravdnem postopku, ki se v tem nepravdnem postopku smiselno uporablja na podlagi 42. člena ZNP-1).

8. Stroški, ki so predlagateljici nastali v zvezi z odgovorom na pritožbo, za ta pritožbeni postopek niso bili potrebni, saj odgovor ni prispeval k rešitvi te zadeve (prvi odstavek 165. člena ZPP, 101. člen ZNP-1).

1 Več J. Zobec v L. Ude et. al.: Pravdni postopek: zakon s komentarjem, Uradni list Republike Slovenije, GV Založba, Ljubljana 2009, 3. knjiga, str. 228.