Jedro

Pravno gre pri leasing pogodbi res za pogodbo z elementi zakupne pogodbe, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, vendar pa obravnavana pogodba o finančnem leasingu št. 0493/98, določa opcijo odkupa predmeta leasinga po poteku leasinga (tč. G določa odkupno ceno 688,00 DEM z zapadlostjo 16.7.2001). V tem delu je zato predmetna leasing pogodba prevzela značilnosti prodajne pogodbe, zato prihaja v poštev smiselna uporaba določb v času spornega razmerja veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih, ki urejajo prodajo s pridržkom lastninske pravice.

Izrek

Pritožba tožene stranke se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (prav: sodbo in sklepom) je sodišče prve stopnje: I.) sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v P., opr.št. Ig 2001/00639 z dne 18.12.2001, vzdržalo v celoti v veljavi v 1. točki izreka za glavnico v znesku 1.397.205,13 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.2.2001 do plačila in v

3. točki izreka za stroške izvršilnega postopka v znesku

55.990,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.12.2001 do plačila; toženi stranki naložilo, da mora v 15 dneh tožeči stranki povrniti nadaljnje stroške pravdnega postopka v znesku 150.200,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

1.6.2004 do plačila; II.) zavrglo tožbeni zahtevek (prav: tožbo), da je tožena stranka dolžna v 8 dneh plačati tožeči stranki glavnico v znesku 1.397.205,13 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.3.2001 do plačila.

Proti navedeni sodbi je tožena stranka vložila pritožbo, v kateri opozarja, da niti sodišče in niti leasing hiša nimata dokaza, da vozilo ni bilo uničeno zaradi višje sile. Višja sila je čisto vsak dogodek, ki ni odvisen od volje strank.

Kako si je razlagati dejstvo, da v več kot petih letih od izginotja vozila in najemnika ni uspelo prav nikomur izslediti ne vozila, še manj pa najemnika, kljub razpisani Interpolovi tiralici in dodatnemu iskanju sodišča. Če se trdi, da vozilo ni bilo uničeno, pritožnik pričakuje predložitev materialnih dokazov, saj sodišče za pravično razsodbo vselej potrebuje objektivne dokaze. Hkrati meni, da gre za napačno razlago I. odst. 598. čl. ZOR.

Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

Iz navedb tožeče stranke v tej pravdi izhaja, da je toženi stranki dne 1.10.1999 odpovedala pogodbo o finančnem leasingu z dne 16.7.1998, ker tožena stranka ni izpolnjevala svojih obveznosti po tej pogodbi, po odpovedi pogodbe pa ji tudi ni bilo vrnjeno vozilo, ki je predmet leasinga.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da za toženo stranko višina terjanega zneska niti ni bila sporna, saj je na glavni obravnavi dne 1.6.2004 navajala, da ne trdi, da ni dolžna poravnati vtoževanega zneska, njen ključni ugovor je bil podan v smeri, da ji je bilo vozilo v času trajanja leasing pogodbe v letu 1999 ukradeno. Glede na to je menila, da tožeči stranki terjanega zneska ni dolžna plačati. Sodišče prve stopnje je v povezavi s takšnim ugovorom tožene stranke ugotavljalo, ali je sporna pogodba zaradi protipravne odtujitve predmeta leasinga prenehala, pri čemer je zaključilo, da bi do prenehanja sporne pogodbe (ob predpostavki, da je leasing pogodba pogodba z elementi zakupne pogodbe) prišlo le, če bi bil predmet pogodbe uničen zaradi višje sile; v konkretnem primeru pa za višjo silo ni šlo, saj predmet leasinga ni bil uničen. Kolikor tožena stranka sedaj v pritožbi navaja, da naj bi šlo v obravnavanem primeru za višjo silo (glede na to, da vozilo v več kot petih letih od izginotja ni bilo najdeno), gre za nove in dokazno nepodprte trditve v pritožbi, za katere pa tožena stranka ni hkrati izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do konca glavne obravnave (1. odst. 337. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

Pravno gre pri leasing pogodbi res za pogodbo z elementi zakupne pogodbe, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, vendar pa obravnavana pogodba o finančnem leasingu št. 0493/98 (priloga A 14), določa opcijo odkupa predmeta leasinga po poteku leasinga (tč. G določa odkupno ceno 688,00 DEM z zapadlostjo 16.7.2001). V tem delu je zato predmetna leasing pogodba prevzela značilnosti prodajne pogodbe, zato prihaja v poštev smiselna uporaba določb v času spornega razmerja veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih, ki urejajo prodajo s pridržkom lastninske pravice. Po 541. čl. ZOR pri prodaji s pridržkom lastninske pravice nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja stvari trpi kupec od takrat, ko mu je stvar izročena. Iz listin v spisu je razvidno, da je bil predmet leasinga toženi stranki izročen 17.7.1998 (priloga A 16), zato je ne glede na ugotovljeno krajo vozila v letu 1999, tožena stranka dolžna poravnati svoje obveznosti po sporni pogodbi v posledici po tožeči stranki uveljavljenega odstopa od te pogodbe.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 353. čl. ZPP, pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.