7. 2. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Marcela Rezarja, Maribor, na seji 7. februarja 2023

sklenilo:

1.Predlog, naj se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki pobudnika, se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 8. in 9. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih cestah v Mestni občini Maribor (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške, št. 22/20) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih cestah v Mestni občini Maribor (v nadaljevanju Sprememba odloka), kolikor naj bi v spremenjenih 66.b in 66.c členu Odloka o občinskih cestah v Mestni občini Maribor (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške, št. 37/17 – uradno prečiščeno besedilo, 9/18, 15/19 in 21/19 – v nadaljevanju Odlok) spremenil prometno ureditev na Koroški cesti tako, da naj bi dosedanjo javno cesto spremenil v razširjeno kolesarsko stezo s pešpotjo in povzročil dodatno obremenitev Maistrove ulice, na kateri pobudnik stanuje in ima prijavljeno stalno prebivališče. Spalni prostori v njegovem stanovanju naj bi bili obrnjeni proti Maistrovi ulici. Pobudnik zatrjuje neposredni poseg v pravico do zdravega življenjskega okolja. Glede pravočasnosti pobude se sklicuje na uveljavitev Sprememb odloka dne 18. 9. 2020 in vložitev pobude dne 17. 9. 2021. Sprememba odloka naj bi ukinila eno od treh cest, ki so potekale iz smeri zahoda proti vzhodu, in promet levega brega reke Drave preusmerila (predvsem) na Maistrovo ulico. Pobudnik navaja, da je bila količina hrupa na lokaciji njegovega prebivališča nedopustno visoka že pred izdajo Sprememb odloka in da je predhodni pretirani hrup prikazan na 59. strani Strateške karte hrupa za poselitveno območje Mestne občine Maribor za leto 2016 (v nadaljevanju Strateška karta),[1] ki za območje njegovega objekta za dnevni in nočni čas izkazuje najvišjo stopnjo obremenitve s hrupom. Ulica, kjer pobudnik prebiva, naj bi bila s hrupom (pre)visoko obremenjena že v letu 2018. Sprejetje Spremembe odloka naj bi zanj pomenil bistveno dodatno obremenitev (dodatnih 30 in več %) s količino prometa in posledično s hrupom, prašnimi delci, vibracijami in svetlobnim onesnaženjem. Maistrova ulica naj bi bila obremenjena z dodatnimi avtobusnimi linijami. Spremenjeni 66.b člen Odloka naj bi neutemeljeno spremenil dosedanjo javno cesto v razširjeno kolesarsko stezo s pešpotjo in "povozil" skupni prometni prostor, ki naj bi bil mestu in meščanom zagotovljen v času projekta "Elaborat eksperimentalne prometne ureditve za projekt Koroška cesta z Glavnim trgom" (v nadaljevanju Elaborat), za katerega naj bi Mestna občina Maribor na Javnem razpisu za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti za obdobje 2017–2019 pridobila nepovratna sredstva. Spremenjeni 66.c člen Odloka naj bi bil izvedbeni predpis njegovega 66.b člena. Pobudnik navaja še neprizadevnost mestnih redarjev pri izvajanju njihovih pristojnosti in opozarja na "vizijo" mestnih načrtovalcev prometa. Predlaga, naj se njegovi osebni podatki ne razkrijejo.

B.

2.Po drugem odstavku 38.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) lahko Ustavno sodišče zaradi varstva zasebnosti odloči, da se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki udeleženca v postopku ali osebni podatki drugega posameznika. Prikritje identitete predstavlja izjemo. Za prikritje identitete morajo biti izkazane posebne okoliščine, ki v konkretni zadevi kažejo na potrebo po odstopu od splošnega pravila javnosti postopkov pred Ustavnim sodiščem. Iz ustavnosodne presoje izhaja, da mora predlagatelj v predlogu za prikritje identitete navesti razloge, ki predlog utemeljujejo glede na njegov namen varstva zasebnosti, in ti razlogi morajo biti konkretizirani.[2] Pobudnik v utemeljitev predloga, naj se v odločbi ali sklepu ne navedejo njegovi osebni podatki, ne navede nobenega konkretnega razloga. Zato je njegov predlog Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

3.Pobudnik izrecno navaja, da izpodbija Spremembe odloka. Iz njegovih navedb izhaja, da nasprotuje ureditvi v spremenjenima 66.b in 66.c členu Odloka. Člen 66b Odloka je bil spremenjen z 8. členom Sprememb odloka tako, da so bila določena varovana območja skupnega prometnega prostora (med drugim tudi Koroška cesta med krožiščem pri Glavnem mostu do krožišča pri Vodnikovem trgu) in urejen dopusten uvoz vozil (določenim vozilom oziroma pod določenimi pogoji in za določen namen). Člen 66c Odloka je bil spremenjen z 9. členom Sprememb Odloka tako, da je uredil dostavo v dostavnem času in vožnjo izven dostavnega časa v tem prostoru. Glede na navedeno je Ustavno sodišče štelo, da pobudnik izpodbija 8. in 9. člen Sprememb odloka.

4.Za vsebinsko obravnavo pobude morajo biti izpolnjene procesne predpostavke, ki jih določa ZUstS. Ta v drugem odstavku 24.b člena določa, da mora pobuda vsebovati naslednje podatke: navedbo členov predpisa, ki se s pobudo izpodbijajo; navedbo številke Uradnega lista Republike Slovenije ali drugega uradnega glasila, v katerem je bil izpodbijani predpis objavljen; navedbo razlogov neskladnosti z Ustavo ali zakonom; podatke o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za vložitev pobude; in druge podatke, ki jih določi Poslovnik Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20 – v nadaljevanju Poslovnik). Pobuda mora vsebovati še podatke, iz katerih je razvidno, da izpodbijani predpis neposredno posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Pobudnik mora predložiti tudi ustrezne listine, na katere se sklicuje za utemeljitev svojega pravnega interesa.

5.Pobuda mora med drugim vsebovati tudi navedbo razlogov neskladnosti izpodbijanega predpisa z Ustavo ali zakonom. Gre za obveznost pobudnika, da jasno navede, v čem je protiustavnost oziroma nezakonitost izpodbijanega predpisa, kar pomeni, da mora navesti, s katero določbo Ustave ali zakona je izpodbijani predpis v neskladju in razloge za tak očitek. Pri tem morajo biti razlogi jasno in določno opredeljeni.[3]

6.Pobuda ne vsebuje jasnih in določno oblikovanih razlogov (očitkov), s katerimi bi pobudnik utemeljil protiustavnost in nezakonitost izpodbijanih določb. Pobudnik sicer zatrjuje, da izpodbijani določbi Sprememb odloka neposredno posegata v njegovo pravico do zdravega življenjskega okolja, in navaja obremenitve s hrupom, prašnimi delci, vibracijami in svetlobnimi delci. Vendar so te navedbe pobudnika nedoločne in neobrazložene. Pobudnik obremenitev, ki jih navaja, ne konkretizira in ne navede utemeljitve, zakaj naj bi bila izpodbijana ureditev tako neustrezna, da je protiustavna.[4] Njegovo sklicevanje na vsebino prilog ne more nadomestiti navedenih pomanjkljivosti trditvene podlage. Tudi sicer prikaz na str. 59 Strateške karte, na katerega se sklicuje, barvno prikazuje obremenitve stavb s hrupom na celotnem poselitvenem območju brez podatkov in oznak stavb, ki bi omogočale prepoznavno posamezne stavbe. Ustavno sodišče ne more sámo ugotavljati njegovega pomena za posamezen objekt in pomena obremenitev okolja, kot jih opisno navaja pobudnik. Poleg tega pobudnik ne navede, zakaj naj bi tako navedene obremenitve pomenile kršitev Ustave, ki jo očita izpodbijani ureditvi. Tudi pobudnikove navedbe o dodatnih avtobusnih linijah, spremenjeni kategorizaciji javne ceste, v zvezi z Elaboratom, izvajanjem nadzora in vizijo načrtovalcev prometa se ne nanašajo na opredelitev zatrjevanih obremenitev okolja, ki naj bi bile posledice uveljavitve Sprememb odloka, in ne vsebujejo utemeljitve očitka posega v pravico do zdravega življenjskega okolja. Ker pobudnik ne navede jasno, v čem je protiustavnost izpodbijanih določb, pobuda ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka 24.b člena ZUstS. Zato je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 8. in 9. člena Sprememb odloka zavrglo (2. točka izreka).

7.Zaradi navedene odločitve se Ustavno sodišče ni opredeljevalo, ali so izpolnjene druge procesne predpostavke za obravnavo pobude.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 38.a člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Pobudnik pobudi prilaga dokument z naslovom Strateška karta hrupa za poselitveno območje Mestne občine Maribor za leto 2016, Epi spektrum, Varstvo okolja, informacijski sistemi in storitve, d. o. o. Maribor, december 2018, dopolnitev marec 2019.

[2]Glej in primerjaj sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-128/16 z dne 23. 9. 2016 (3. točka obrazložitve), št. U-I-228/16 z dne 16. 2. 2017 (2. točka obrazložitve), št. U-I-177/17 z dne 15. 12. 2017 (3. točka obrazložitve), št. U-I-104/20-8, U-I-107/20-8, U-I-122/20-10, U-I-129/20-10, U-I-130/20-10, U-I-132/20-10, U-I-137/20-10, U-I-140/20-10 z dne 1. 7. 2020 (5. točka obrazložitve), št. U-I-325/20 z dne 1. 9. 2020 (4. točka obrazložitve) in št. U-I-322/22 z dne 8. 9. 2022 (3. točka obrazložitve).

[3]Glej npr. sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-410/18 z dne 3. 2. 2022, št. U-I-161/21 z dne 17. 9. 2021, št. U-I-177/19 z dne 1. 7. 2021, št. U-I-162/17 z dne 12. 11. 2020, št. U-I-410/18 z dne 3. 2. 2022, št. U-I-322/22 z dne 8. 9. 2022 in št. U-I-213/20 z dne 27. 12. 2022.

[4]Pobudnik obremenitev s prometom in hrupom, prašnimi delci, vibracijami ter svetlobnimi delci po sprejemu izpodbijanih določb navede kot "bistveno dodatno obremenitev (dodatnih 30 % in več)". Glede obremenitve pred sprejetjem izpodbijanih določb pobudnik navaja "nedopustno visoko količino" hrupa in "(pre)visoko obremenjenost" s hrupom že v letu 2018. Prikaz obremenitev pobudnikovega objekta na str. 59 Strateške karte naj bi že pred izdajo Sprememb odloka izkazoval "predhodno pretirani hrup" in "najvišjo stopnjo" obremenitve s hrupom (glej 1. točko obrazložitve tega sklepa).