Jedro

Teža storjenega kaznivega dejanja, ki se kaže v grobi kršitvi cestnoprometnih predpisov, ko je obdolženec zadel oškodovance na zaznamovanem prehodu za pešce sredi mesta in pri tem vse tri, med njimi dva otroka, hudo telesno poškodoval, tudi po oceni pritožbenega sodišča narekuje izrek stranske kazenske sankcije, kot jo je predlagal državni tožilec.

Izrek

I. Pritožbi državnega tožilca se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se obdolženemu R.K. ob pogojni obsodbi, izrečeni v sodbi sodišča prve stopnje, izreče stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije za čas 6 (šest) mesecev, računajoč od pravnomočnosti sodbe. Ob morebitnem preklicu pogojne obsodbe se čas, prestan v zaporu, ne všteva v čas trajanja stranske kazni.

II. Obdolženec je dolžan plačati sodno takso.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Gornji Radgoni je s sodbo I K 8174/2012 z dne 9. 10. 2012 obdolženega R.K. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po prvem odstavku 323. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in mu po prvem odstavku 58. člena istega zakona izreklo pogojno obsodbo, v njej pa mu po prvem odstavku 323. člena KZ-1 določilo kazen 10 mesecev zapora s preizkusno dobo treh let. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je odločilo, da je obdolženec dolžan plačati stroške kazenskega postopka v znesku 361,90 EUR ter sodno takso.

2. Zoper sodbo se je pritožil državni tožilec zaradi odločbe o kazenski sankciji. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeno sodbo spremeni tako, da obdolžencu ob že izrečeni pogojni obsodbi izreče še stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije za čas šest mesecev.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Odločitev sodišča prve stopnje, da obdolžencu ob pogojni obsodbi ne izreče stranke kazni prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije, kar je v svoji sodbi obrazložilo z okoliščino, da bi takšna kazen ogrozila preživljanje obdolženca, ker se vsak dan vozi z avtomobilom na delo, pritožba utemeljeno graja. Teža storjenega kaznivega dejanja, ki se kaže v grobi kršitvi cestnoprometnih predpisov, ko je obdolženec zadel oškodovance na zaznamovanem prehodu za pešce sredi mesta in pri tem vse tri, med njimi dva otroka, hudo telesno poškodoval, tudi po oceni pritožbenega sodišča narekuje izrek stranske kazenske sankcije, kot jo je predlagal državni tožilec. Prvi in drugi odstavek 48. člena KZ-1 določata, da se lahko stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije v obdobju šestih mesecev do dveh let izreče storilcu kaznivega dejanja, ki je storil kaznivo dejanje kot voznik motornega vozila. Pri obdolžencu odmerjeni stranski kazni so bile ustrezno upoštevane obteževalne in olajševalne okoliščine, ki jih je ugotovilo v svoji sodbi sodišče prve stopnje. Glede na težo kaznivega dejanja, ki je narekovala izrek stranske kazni, pa državni tožilec v pritožbi tudi pravilno navaja, da okoliščina, zaradi katere sodišče prve stopnje obdolžencu stranske kazni ni izreklo, ni tehten razlog, ki bi ga bilo mogoče upoštevati in zaradi njega navedene sankcije ne izreči. 5. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev zakona iz prvega odstavka 383. člena ZKP, je o pritožbi državnega tožilca odločilo tako, kot je razvidno iz izreka te sodbe (prvi odstavek 394. člena ZKP, tretji odstavek 44. člena in prvi ter drugi odstavek 48. člena KZ-1).

6. Sklep o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 95. člena in prvem odstavku 98. člena ZKP.