Jedro

Tožnica je prejemala državno štipendijo za študijsko leto 2011/2012 za 1. letnik izobraževalnega programa na določeni fakulteti. Tožnica navedenega letnika ne v študijskem letu 2011/2012 ne do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje ni dokončala, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da so nastopili razlogi za prenehanje štipendijskega razmerja in je tožnica prejeto štipendijo dolžna vrniti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 17. 12. 2014 in št. ... z dne 29. 11. 2013. Ugotovilo je, da je bila tožnici, z odločbo CSD z dne 19. 10. 2011, za izobraževanje na Fakulteti A., dodeljena državna štipendija za študijsko leto 2011/2012. Tožnica 1. letnika ni naredila, v študijskem letu 2012/2013 ni imela statusa študenta na fakulteti, bilo pa ji je dovoljeno opravljanje manjkajočih izpitov. Tudi v naslednjem študijskem letu 2012/2013 in v študijskem letu 2013/2014 tožnica študijskih obveznosti ni opravila in letnika, za katerega je prejemala štipendijo ni dokončala.

2. Pritožuje se tožnica. V pritožbi navaja, da 5. 9. 2011 ni sama vložila vloge za pridobitev štipendije za šolsko leto 2011/2012 in je tudi ni podpisala, temveč je to naredila njena mati, katere izjavo tudi prilaga. Nadalje navaja, da če bi v času, ko je dobivala žepnino, vedela, da je to štipendija, ki jo bo morala vrniti, je ne bi nikoli sprejela.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 17. 12. 2014, s katero se je zavrnila pritožba tožnice zoper odločbo Centra za socialno delo B. št. ... z dne 29. 11. 2013. S slednjo je ta odločil, da tožnici priznana pravica do državne štipendije z odločbo z dne 19. 10. 2011 preneha in je dolžna vrniti štipendijo v skupni višini 3.015,09 EUR, v 30 dneh od dneva dokončnosti odločbe.

6. Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da je bila tožnici z odločbo CSD z dne 19. 10. 2011 dodeljena državna štipendija za študijsko leto 2011/2012 na Fakulteti A., program 1. stopnje C., od 1. 10. 2011 do zaključka izobraževanja in, da tožnica navedenega letnika, ne v študijskem letu 2011/2012, ne v naslednjih dveh študijskih letih, torej v študijskem letu 2012/2013 in 2013/2014, ni opravila, je imelo prvostopenjsko sodišče za svojo odločitev pravno podlago v 1. alineji 49. člena Zakona o štipendiranju (Ur. l. RS, št. 59/2007 s spremembami - ZŠtip) zadostno materialno oporo za svojo odločitev.

7. Prenehanje štipendijskega razmerja je urejeno v 49. členu ZŠtip. Štipendijsko razmerje pri državni štipendiji preneha tudi v primeru, če štipendist po svoji krivdi ne dokončna letnika, za katerega je prejemal štipendijo. V danem primeru je tožnica prejemala državno štipendijo za študijsko leto 2011/2012 za 1. letnik izobraževalnega programa na Fakulteti A. v D. Tožnica navedenega letnika ne v študijskem letu 2011/2012 ne do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje (18. 6. 2015) ni dokončala. Ob obstoju razloga za prenehanje štipendijskega razmerja je potrebno ugotoviti, ali je tožnica dolžna štipendijo tudi vrniti.

8. Vrnitev štipendije je urejeno v 50. členu. Ta v prvem odstavku določa, da v primerih iz 49. člena ZŠtip je štipendist dolžan vrniti štipendijo štipenditorju za letnik, ki ga ni uspešno zaključil, skupaj z obrestmi, v skladu z zakonom, ki predpisuje obrestno mero zamudnih obresti. Vrnitev štipendije je torej zakonodajalec vezal na primere prenehanja štipendijskega razmerja, kakor so določeni v 49. členu ZŠtip. Ker obstoji zakoniti razlog za prenehanje štipendijskega razmerja pri tožnici na podlagi 49. člena ZŠtip, to pa je podlaga za vrnitev štipendije, je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna.

9. V skladu s 337. členom ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena ZPP. Tožnica v pritožbi ne izkaže, da bi predložen dokaz ustrezal tej določbi, torej, da ga brez svoje krivde ni mogla navesti in predložiti do konca glavne obravnave pred prvostopenjskim sodiščem, zato ga pritožbeno sodišče iz navedenega razloga ne more upoštevati.

10. Zgolj to, da tožnica po lastnih navedbah 5. 9. 2011 ni sama vložila vloge za pridobitev štipendije za šolsko leto 2011/2012 ne doprinese k drugačni rešitvi predmetne zadeve. Po obravnavi vloge je center za socialno delo izdal tudi odločbo o dodelitvi štipendije. Kakor ugotavlja prvostopenjsko sodišče v 7. točki obrazložitve je tožnica o tem, da ji je dodeljena državna štipendija bila seznanjena, saj je na center naslovila več vlog v zvezi s prejemanjem državne štipendije, med drugim „Vloga za zamrznitev štipendije“, in potrdila s strani Fakultete A., ki se nahajajo v upravnem spisu.

11. V predmetni zadevi je odločilno, da je tožeči stranki, na vlogi, ki je podpisana z njenim imenom, kateri je priloženo tudi potrdilo o vpisu na Fakulteto A., po posebnem pozivu, da vlogo za uveljavitev državne štipendije dopolni, bila takšna odločba tudi izdana in očitno tudi vročena ter, da je tožnica štipendijo tudi prejemala, vendar letnika, za katerega je štipendijo prejemala ni dokončala in so tako nastopili razlogi za prenehanje štipendijskega razmerja ter razlogi za vrnitev štipendije, kakor je bilo že pojasnjeno.

12. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (353. člen ZPP).