Jedro

Toženka je listo kandidatov utemeljeno zavrnila zaradi neizpolnjevanja zakonskega pogoja, da morajo biti liste kandidatov določene s tajnim glasovanjem. Ker gre za vsebinsko in ne formalno pomanjkljivost, te napake tudi ni mogoče odpraviti drugače kot z novim izvajanjem volilnih opravil.

Jedro izpodbijane odločitve zaradi nezadostnega števila podpisov ni v tem, da je bil za določitev kandidatov uporabljen delegatski model, pač pa v tem, da so po Pravilih stranke delegati lahko ne le člani stranke, temveč tudi njeni simpatizerji. Pritožbene navedbe bi sicer bilo mogoče razumeti v smeri, da so bili vsi delegati v konkretnem primeru člani stranke, vendar tega iz predložene dokumentacije ni mogoče razbrati ali preveriti. Breme izkazati, da je lista kandidatov vložena v skladu z zakonskimi pogoji, pa je na predlagatelju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana odločba potrdi.

Obrazložitev

1.Volilna komisija 5. volilne enote - Celje (v nadaljevanju toženka) je ob preizkusu liste kandidatov za volitve v Državni zbor z imenom "A. in B.", ki sta jo vložili politični stranki C. in B., ugotovila, da lista C. ni določena v skladu z zahtevo Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ) po tajnem glasovanju o listi kandidatov ter da listi B., ki so jo skladno z lastnimi pravili (v nadaljevanju Pravila B.)¹ določili delegati stranke in ne člani politične stranke, ni priloženih dovolj podpor volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti. Z izpodbijano odločbo je zato na podlagi prvega odstavka 56. člena ZVDZ zavrnila skupno listo kandidatov.

2.Predstavnik liste kandidatov je zoper navedeno odločbo vložil pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bila lista kandidatov določena na tajnem glasovanju zbora članov C. 7. 2. 2026 in kasneje zgolj politično potrjena (z javnim glasovanjem) na koalicijski konvenciji A., kar ne pomeni kršitve zakonske zahteve po tajnem glasovanju.

3.Nasprotuje tudi stališču toženke, da je predložil premalo podpor s podpisi. Navaja, da iz tretjega odstavka 43. člena ZVDZ - ki bi ga toženka v okoliščinah konkretnega primera morala uporabiti, pa je namesto tega napačno opredelila, da gre za primer po četrtem odstavku tega člena - ne izhaja zahteva, da listo kandidatov določijo vsi člani politične stranke, kar bi bilo tudi praktično neizvedljivo. Zavzema se za širšo razlago navedene določbe tako, da zajema delegatski sistem kot organizirano obliko članskega odločanja. Ob tem poudarja, da je namen te določbe politični stranki omogočiti lažji nastop v posamezni volilni enoti, kar je zlasti pomembno za manjše stranke, ki so sicer v slabšem položaju kot večje stranke, ki brez težav zberejo sto podpisov podpore volivcev.

4.Pritožnik še uveljavlja, da je zavrnitev liste v celoti nesorazmerna glede na število zbranih podpisov, dejansko podporo volivcev in izveden postopek določitve kandidatov. Predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in ugotovi, da je bila lista kandidatov zakonito vložena, ali vsaj zadevo vrne toženki v ponovno odločanje, podredno pa, da začne postopek za oceno ustavnosti sprejete razlage 43. člena ZVDZ pred Ustavnim sodiščem.

5.3. Pritožba je bila posredovana v odgovor toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, posredovala pa je dokumentacijo spisa.

6.4. Pritožba ni utemeljena.

7.5. Prvi odstavek 43. člena ZVDZ določa, da politična stranka določi kandidate po postopku, določenem z njenimi pravili; lista kandidatov se določi s tajnim glasovanjem.

8.6. Predlagatelj mora izkazati, da je lista kandidatov vložena v skladu z zakonom.² Zaradi omejenega časa za opravo volilnih dejanj pa od pristojnih volilnih komisij ni mogoče zahtevati, naj po uradni dolžnosti ugotavljajo ustrezna pravno pomembna dejstva, ali dopustiti dopolnjevanja ali popravljanja že opravljenih volilnih opravil, ampak je mogoče dopustiti le odpravljanje formalnih napak.³ To velja tudi za zakonsko zahtevo po tajnem glasovanju, katere izpolnjenost se ugotavlja na podlagi predloženih pravil politične stranke o določanju kandidatov oziroma list kandidatov ter na podlagi zapisnika o določitvi kandidatov oziroma list kandidatov.⁴

9.7. Iz predloženega spisa je razvidno, da je pritožnik Volilni komisiji predložil Pravila C. za volitve v Državni zbor (v nadaljevanju Pravila C.) in zapisnik s 14. 2. 2026 o določitvi kandidatov, ki ga je poimenoval "5. Volilna konvencija zbora članov C. 5. volilne enote Celje". Kot pravilno ugotavlja toženka, drugi odstavek 13. člena Pravil C. določa, da kandidatno listo za posamezno volilno enoto določijo člani stranke C. s stalnim prebivališčem v tej volilni enoti z javnim glasovanjem. Ugotovitev, da je bilo to volilno opravilo opravljeno z javnim glasovanjem, potrjuje zapisnik s 14. 2. 2026, v katerem je v prvem odstavku 6. točke navedeno, da so udeleženci zbora C. za 5. volilno enoto Celje na javnem glasovanju izglasovali, da v celoti podprejo listo kandidatov in kandidatk za poslance A. Da je bilo 14. 2. 2026 opravljeno javno glasovanje, priznava tudi sam pritožnik. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju toženka ni imela podlage za drugačno odločitev in je listo kandidatov utemeljeno zavrnila zaradi neizpolnjevanja zakonskega pogoja, da morajo biti liste kandidatov določene s tajnim glasovanjem. Ker gre za vsebinsko in ne formalno pomanjkljivost, te napake tudi ni mogoče odpraviti drugače kot z novim izvajanjem volilnih opravil.⁵

10.8. Pritožbena trditev, da je bila lista kandidatov določena na tajnem glasovanju zbora članov C., torej ne drži. Zavajajoče je ravnanje pritožnika, ki je pritožbi priložil drug zapisnik (s 7. 2. 2026), poimenovan "4. Volilna konvencija zbora članov C. 5. volilne enote Celje", ki se od tistega, ki je bil predložen v postopku pred toženko, razlikuje le v navedbi datumov in časa nastanka zapisnika ter navedbi, da je potekalo tajno glasovanje. Pritožnik ob tem ne navede niti razlogov, zakaj zapisnik s 7. 2. 2026 prilaga šele pritožbi, niti tehtnih razlogov, zakaj naj bi prišlo do ponovnega (tedaj javnega) glasovanja Volilne konvencije zbora članov C. V pritožbi sicer navaja, da naj bi prišlo do drugega (javnega) glasovanja (14. 2. 2026) zgolj zaradi politične potrditve na koalicijski konvenciji A., a to iz zapisnika s 14. 2. 2026 (ki ga je pritožnik edinega predložil v postopku pred toženko) ne izhaja.

11.9. Neutemeljeno je tudi pritožbeno stališče, da bi za predložitev kandidatne liste moralo zadoščati 50 podpisov volivcev s stalnim prebivališčem v volilni enoti, v kateri je vložena kandidatna lista (tretji odstavek 43. člena ZVDZ), in ne 100 podpisov, kot je odločila toženka na podlagi četrtega odstavka 43. člena ZVDZ.

12.10. Po tretjem odstavku 43. člena ZVDZ lahko politična stranka vloži listo kandidatov v posamezni volilni enoti, če jo določijo člani politične stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v volilni enoti, in če listo kandidatov podpre s podpisi najmanj petdeset volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti. Po četrtem odstavku 43. člena ZVDZ lahko politična stranka vloži listo kandidatov v posamezni volilni enoti tudi v primeru, če lista ni določena na način iz prejšnjega odstavka, ob pogoju, da listo kandidatov podpre s podpisi najmanj sto volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti.

13.11. Kot poudarja toženka v izpodbijani odločbi, iz Pravil B. izhaja, da kandidate na volilni listi posamezne volilne enote določijo volilni delegati na volilni konferenci (4. člen Pravil B.); pri čemer so volilni delegati imenovani iz vrst članov B. in simpatizerjev s stalnim prebivališčem v volilni enoti (prvi odstavek 3. člena Pravil B.). Jedro izpodbijane odločitve zaradi nezadostnega števila podpisov torej ni v tem, da je bil za določitev kandidatov uporabljen delegatski model, kot navaja pritožnik, pač pa v tem, da so po Pravilih B. delegati lahko ne le člani stranke, temveč tudi njeni simpatizerji. Pritožbene navedbe bi sicer bilo mogoče razumeti v smeri, da so bili vsi delegati v konkretnem primeru člani stranke, vendar tega iz predložene dokumentacije ni mogoče razbrati ali preveriti. Na seznamu udeležencev konvencije, na kateri je bila določena lista kandidatov politične stranke za volitve v državni zbor, so navedeni le delegati z njihovimi osebnimi podatki, ni pa navedb o tem, ali so člani stranke ali zgolj simpatizerji. Predlagatelj zato ob vložitvi list ni izpolnil pogojev iz tretjega odstavka 43. člena ZVDZ, pri čemer je na njem breme izkazati, da je lista kandidatov vložena v skladu z zakonskimi pogoji.⁶

14.12. Po pojasnjenem tudi ni utemeljen pritožnikov predlog, naj Vrhovno sodišče prekine postopek in zahteva presojo ustavnosti tretjega in četrtega odstavka 43. člena ZVDZ. Pritožnik namreč posplošeno zatrjuje protiustavnost stališča, da uporaba delegatskega sistema samodejno vodi v obravnavo po četrtem odstavku 43. člena ZVDZ, vendar, kot pojasnjeno, odločba toženke ne temelji na tem stališču.

15.13. Potrditev liste kandidatov, ki vsebuje takšne vsebinske pomanjkljivosti, kot so ugotovljene v obravnavani zadevi, bi bila v nasprotju z zakonom. Ker se ugotovljene pomanjkljivosti nanašajo na listo kandidatov v celoti, zavrnitev posameznih kandidatov, kar smiselno predlaga pritožnik s sklicevanjem na načelo sorazmernosti, ne pride v poštev.

16.14. Ker je torej izpodbijana odločba po presoji Vrhovnega sodišča pravilna in zakonita, je pritožbo ob primerni uporabi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) v zvezi s četrtim odstavkom 105. člena ZVDZ kot neutemeljeno zavrnilo.

-------------------------------

1Pravila B. o določanju in potrditvi kandidatov za volitve poslancev v Državni zbor.

2Sodba Vrhovnega sodišča Uv 8/2018 z 12. 5. 2018, 19. tč. obrazložitve.

3Sodba Vrhovnega sodišča Uv 6/2018 s 7. 5. 2018, 10. tč. obrazložitve.

4Prim. sodbo Upravnega sodišča II U 339/2010 z 18. 9. 2010.

5Prav tam.

6Odločbi Ustavnega sodišča Up-304/98 z 19. 11. 1998, 14. tč. obrazložitve, in Up-357/97 z 18. 12. 1997, 8. tč. obrazložitve.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o volitvah v državni zbor (uradno prečiščeno besedilo) (2006) - ZVDZ-UPB1 - člen 43, 43/1, 43/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.