Jedro

Pogodba je bila sklenjena med fizično osebo in podjemnikom in sicer za zasebne namene (sanacija stanovanjske hiše), kar ustreza pojmu potrošnik in podjetje, kot jih opredeljuje ZVPot-1, veljaven v času sklenitve navedene pogodbe. Njen predmet je storitev, ki vključuje tudi dobavo blaga (gradbeni material, ki bo vgrajen in je opredeljen kot „premična stvar“) in ta pogodba je urejena v 99. členu ZVPot-1.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.634, 634/1, 634/2, 635,Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženec) dolžna plačati tožeči stranki (v nadaljevanju tožnica) znesek 11.395,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 5. 2024 dalje (točka I) ter odločilo, da je toženec dolžan plačati tožnici pravdne stroške v znesku 3.256,80 EUR (točka II).

2.Zoper citirano sodbo vlaga pritožbo toženec iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da se tudi z dopolnitvijo izvedenskega mnenja izvedenca A. A. ni strinjal, saj je v obrazloženi pripravljalni vlogi podal trditve, s katerimi je utemeljeno nasprotoval izvedenskemu mnenju. Sodišče ni postavilo novega sodnega izvedenca in je s tem poseglo v pravico toženca do dokazovanja dejanskega stanja, zato je to zmotno in nepopolno ugotovljeno. Tožnica je zatrjevala, da bi postavljen sodni izvedenec moral izhajati iz cen, ki so bile določene v predračunu z dne 30. 3. 2023 in ne glede na povprečne cene, ker te niso bile dogovorjene s sprejeto ponudbo. Prav tako ni upoštevano premikanje materiala in opreme do naslova tožnice. Sodni izvedenec ni opredelil, kakšno metodo pri ocenjevanju izvedenih del je uporabil, zato je mnenje izdelano zmotno in nepopolno, njegova zahteva po angažiranju novega izvedenca pa utemeljena. Toženec je šele 28. 9. 2025 izvedel za ime in priimek soseda B. B., katerega je predhodno omenjal in podal trditev, da sosed ni dopustil vožnje delovnih strojev po njegovi parceli, zaradi česar je moral toženec dostavljati in odvažati material ročno. Toženec je skladno z določilom 286. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) po prvem naroku za glavno obravnavo navedel dokaz za to dejstvo, saj predhodno brez svoje krivde tega ni mogel. Predlagana priča, ki ni bila zaslišana, bi lahko potrdila njegove navedbe, da je moral ročno dostavljati zidake, malto in opremo. Tožnica je v spis sicer priložila fotografije, vendar te prikazujejo stanje ob pričetku del, kasneje pa je nastal sosedski spor. Tako je prošnja za dovoljenje za uporabo travnika, ki ga je predložila tožnica, datirana na dan 16. 5. 2024, kar je več kot leto dni kasneje. Tožnica ni z ničemer dokazala, da so se gradbena dela opravljala strojno in ne, kot je zatrjeval toženec, torej ročno. Na fotografijah ni prikaza odvoza in dostave delovnega materiala ter končanja del, ki se je kasneje izvajalo ročno zaradi nasprotovanja soseda B. B.. Sodišče je dejansko stanje ugotovilo zgolj enostransko, saj je poklonilo vero le tožnici in C. C. in Č. Č., ki sta zainteresirani za izid postopka, obeh pa ni bilo na kraju izvedbe del. Zavzema se za razveljavitev sodbe ter priglaša pravdne stroške.

3.Toženka je v odgovoru na tožbo zavrnila pritožbene navedbe ter se zavzela za zavrnitev pritožbe.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje je v pritožbenem preizkusu, ki ga je opravilo po uradni dolžnosti (določba drugega odstavka 350. člena ZPP) ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo uradoma upoštevanih kršitev pravil postopkov, ter da pritožbene navedbe zmotno ugotovljenega dejanskega stanja niso utemeljene. Sodišče prve stopnje pa je napravilo napačno subsumcijo dejanskih ugotovitev pod pravno normo, torej je zmotno uporabilo materialno pravo, kar bo obrazloženo v nadaljevanju.

6.Pritožba graja kršitev določbe 286. člena ZPP z navedbo, da sodišče neutemeljeno ni izvedlo dokaza z zaslišanjem priče B. B., ker je za priimek in ime priče, ki je sosed oziroma ki je lastnik sosednjega zemljišča, kjer so se gradbena dela izvajala, izvedel šele 28. 9. 2025. Sodišče prve stopnje je izvedbo tega dokaza zavrnilo z utemeljitvijo, da je toženec to pričo predlagal v zadnji pripravljalni vlogi, brez navedb, zakaj je ni mogel predlagati najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo1. Pritožbene navedbe, da brez svoje krivde pred prvim narokom ni mogel izvedeti za priimek in ime te priče, so prepozne in še vedno ne dovolj substancirane. Tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje tudi ni uveljavljal procesne kršitve, ker ni bil izveden dokaz z zaslišanjem te priče, kljub temu, da ga je sodišče prve stopnje z razlogi za zavrnitev tega dokaza seznanilo na zadnjem naroku za glavno obravnavo dne 14. 11. 2025, zato je ne more uveljavljati s pritožbo2. Pritožba nadalje neutemeljeno graja zavrnitev dokaznega predloga toženca z angažiranjem novega izvedenca gradbene stroke, z navedbo, "da je sodišče s tem poseglo v njegovo pravico do dokazovanja dejanskega stanja". Sodišče druge stopnje pritrjuje zaključku, da niso bili izpolnjeni pogoji 254. člena ZPP za angažiranje še dodatnega izvedenca, kar je v točkah 4 in 13 obrazložitve pojasnilo že sodišče prve stopnje.

7.Sodišče prve stopnje je kot nesporno ugotovilo, da sta se pravdni stranki, oziroma tožničin pravni prednik in toženec3, na podlagi predračuna št. 6/2023, z dne 30. 3. 2023, dogovorili za izvedbo del, ki sta jih v predračunu tudi zapisali: postavitev parapetnega zidu debeline 25 cm, dolžine 26 m, izgradnjo terase 4 × 8 m, rušenje vmesnih sten ter odprtin za okna, odstranitev tal ter vgradnjo novega podbetona, odstranitev kopalnice, odstranitev predprostora, postavitev novega prizidka z ostrešjem, prekrivanje obstoječe strehe ter obnovo slabih delov, popravilo ometov, priklop meteornih vod na kanalizacije, elektroinštalacije ter izvedbo plošče 4 × 4 m za vrtno lopo, za ceno 30.000,00 EUR brez DDV, da je v predračunu zapisano, da cena velja ob plačilu 80 % avansa, ter da je tožnica 80 % avansa, znesek 24.000,00 EUR, plačala 4.4.2023.

8.Sodišče prve stopnje je v predračunu dogovorjena gradbena dela materialnopravno okvalificiralo kot gradbeno pogodbo in kot sporno presojalo ali predstavlja citirani dogovor zavezujočo gradbeno pogodbo, ali je bila cena fiksno dogovorjena, ali je upravičen tožnikov odstop od pogodbe ter kolikšna je vrednost že opravljenih gradbenih del. A materialno pravna presoja sklenjenega pravnega posla je napačna. Pogodba je bila sklenjena med fizično osebo in podjemnikom in sicer za zasebne namene (sanacija stanovanjske hiše), kar ustreza pojmu potrošnik in podjetje, kot jih opredeljuje ZVPot-1, veljaven v času sklenitve navedene pogodbe. Njen predmet je storitev, ki vključuje tudi dobavo blaga (gradbeni material, ki bo vgrajen in je opredeljen kot "premična stvar") in ta pogodba je urejena v 99. členu ZVPot-1. Res je, da je zakon nejasen4, vendar je to posledica prenosa večih direktiv v nacionalni pravni red. Direktiva 2011/83EU z dne 25.10.2021, spremenjena z Direktivama EU 2015/2302 z dne 25.11.2015 in 2019/2161 z dne 27.11.2019, pojasnjujeta pojme prodajne pogodbe in pogodbe o opravljanju storitev v točkah 5 in 6 drugega člena z uvodono izjavo v točki 26.5 V skladu s 3. členom ZVPot-1 pa za razmerja, ki jih zakoni, ki urejajo varstvo potrošnikov, ne urejajo, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja.

9.Vendar takšna zmotna materialnopravna razlaga ni vplivala na odločitev sodišča prve stopnje, ki je pravilna. Toženčeve pritožbene navedbe o nepopolno in zmotno ugotovljenem dejanskem stanju so neutemeljene. Sodišče prve stopnje je na podlagi skupne dokazne ocene, v katero je vključilo izpovedbe pravdnih strank, izpovedbo priče in listinske dokaze, argumentirano zaključilo, da sta pravdni stranki sklenili dogovor glede vrste in obsega del, ki se jih je toženec zavezal opraviti ter glede cene, ki jo je naročnik dolžan plačati. Upoštevalo je nesporna dejstva, da je tožnik 4. 4. 2023 plačal 80 % avansa, in sicer znesek 24.000,00 EUR, da je toženec v mesecu maju 2023 dela opravljal skupaj 10 dni, s prekinitvami, po mesecu maju pa ga na gradbišče več ni bilo, da je tožnica poslala 10. 11. 2023 tožencu poziv, in sicer zahtevo, da mora dela dokončati najkasneje do 30. 11. 2023, ter da je tožnica oziroma njen pravdni prednik tožbo vložil 29.5.2024.

10.Sodišče prve stopnje je nadalje ocenjevalo tožničino dokazno listino z dne 8.12.2023 - "Odstop od pogodbe in zahteva za vrnitev dela avansa" (priloga A5) in vsebino tega dopisa materialnopravno opredelilo, kot tožničin odstop od sklenjene (gradbene, pravilno podjemne) pogodbe. Iz tožničinega dopisa z dne 8.12.2023 izhaja, da je toženec v maju 2023 izvedel izgradnjo terase v izmeri 4 × 8 m, porušil vmesne stene ter odprtine za okna, odstranil tla, vgradil nov podbeton in izvedel ploščo za vrtno lopo. Ostalih del po predračunu pa ni izvedel, da ga je tožnik večkrat pozval na dokončanje del, toženec pa je izvedbo del odlagal na september, oktober in november 2023, a del vse do tega dopisa ni dokončal, da je na poziv, da mora dela dokončati do 30. 11. 2023, le odgovoril, da dela do tega roka ne morejo biti izvedena, da lahko stranki skleneta novo ponudbo, ter da je s tem dopisom tožnica na podlagi pridobljenega izvedenskega mnenja, ki je vrednost izvedenih del ocenil na 12.793,68 EUR, zahtevala od toženca vračilo denarnega zneska v višini 11.206,32 EUR.

11.Zmotna je materialnopravna kvalifikacija, da ugotovljeno dejansko stanje, ki ga je sicer sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo, materialnopravno pomeni odstop od pogodbe. Ker torej ni sporno med pravdnima strankama, da toženec ni opravil vseh, s podjemno pogodbo, prevzetih del, čeprav ga je tožnica na to opozorila, mu določila dodaten rok za dokončanje, nato pa od njega zahtevala vračilo dela avansa, je na ugotovljeno dejansko stanje potrebno uporabiti določbo 660. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki opredeljuje izvajalčevo odgovornost za stvarne napake. Izvajalčeva odgovornost za stvarne napake je obligacijsko pravno razmerje, v katerem je izvajalec, čigar predmet izpolnitve ima napake, zavezan odpraviti negativne posledice teh napak v pravno varovani sferi naročnika, naročnik pa ima pravico zahtevati odpravo teh negativnih posledic6. Odpravo stvarnih napak je mogoče zahtevati z uporabo jamčevalnih zahtevkov. Te pa je mogoče uveljavljati samo, če so izpolnjene predpostavke izvajalčeve odgovornosti za stvarne napake: 1. zgrajen objekt ima napako, 2. vzrok za napako izvira iz izvajalčeve sfere7, 3. pravočasno obvestilo o napaki (tretji odstavek 633. člena, prvi odstavek 634. člena, prvi odstavek 663. člena OZ), 4. da se napaka pokaže v jamčevalnem roku (drugi odstavek 634. člena OZ, prvi odstavek 662. člena OZ), 5. sodna uveljavitev zahtevka v enoletnem prekluzivnem roku (635. člen, drugi odstavek 663. člena OZ).8

12.Na podlagi dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki v bistvu med pravdnima strankama niso sporne, (zahteva tožnice za dokončanje dogovorjenih del z dne 10.11.20123, zahteva za znižanje kupnine z dne 8.12.2023 ter vložitev tožbe dne 29.5.2024) je mogoče zaključiti, da so podane citirane predpostavke odgovornosti toženca za stvarne napake (nedokončanje dogovorjenih del).

13.Toženec je sicer zatrjeval, da je bil vzrok za neizvedbo gradbenih del ta, da tožnica s sosedi ni dogovorila dostopa na zemljišče, kjer so se prevzeta dela izvajala in je zato večino del moral opravljati ročno. Sodišče je na podlagi ustrezne dokazne ocene zaključilo, da toženec tega dejstva ni dokazal (točka 10 obrazložitve). Sodišče druge stopnje dodaja, da toženec ni v celoti izkoristi dokazne materije, saj se ni udeleževal narokov in zato ni bil zaslišan. Tudi v pritožbi le na splošno očita nepopolno ugotovitev tega dejstva, ker sodišče ni sledilo njegovemu dokaznemu predlogu po zaslišanju soseda. Sodišče je v točki 10 navedlo razumne in prepričljive razloge, in sicer je na podlagi dokazne ocene, fotografij gradbišča, ostalih listinskih dokazov ter izpovedbe priče C. C. in tožnice argumentiralo, da je bil tožencu omogočen dostop na parcelo po poti, ki je bila dovolj široka, zato je pravilna presoja, da tožencu ni uspelo dokazati, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere.

14.Po določbi tretjega odstavka 639. člena OZ ima naročnik na podlagi izvajalčeve odgovornosti za stvarne napake jamčevalne zahtevke, in sicer ima pravico, da napako odpravi po drugem izvajalcu in od prvega izvajalca zahteva povrnitev stroškov odprave te napake ali pravico do sorazmernega znižanja plačila ali pravico odstopiti od pogodbe. Sodišče prve stopnje je presodilo, da toženec ni zaključil del niti v dodatnem roku po pisnem pozivu tožnika in je tožnik imel zato pravico izbrati odstop od pogodbe9. Kot je sodišče druge stopnje že navedlo, ugotovljen konkretni dejanski stan ob pravilni materialnopravni kvalifikaciji pomeni, da tožnik uveljavlja jamčevalni zahtevek sorazmernega znižanja plačila. Že v dopisu, ki ga je pred pravdo tožnik poslal tožencu (priloga A5) ter v njem zahteval vrnitev zneska, ki predstavlja razliko med plačanim predujmom in vrednostjo opravljenih del, izhaja, da tožnik uveljavlja jamčevalni zahtevek znižanja plačila.

15.Sodišče je glede vrednosti del, ki jih je opravil toženec, sledilo zaključku izvedenca gradbene stroke A. A., v katerih je upošteval obseg del, kot je bil ugotovljen tekom dokaznega postopka, z upoštevanjem izmer v načrtu v prilogi A13, fotografij v prilogi A7, z upoštevanjem priporočenih cen Informativnega cenika za gradbena dela sekcije gradbincev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Sodišče druge stopnje pritrjuje, da je sodišče utemeljeno sledilo zaključkom pisnega izvedenskega mnenja in dopolnitvi, ker je mnenje dokazno ocenilo kot popolno in izdelano v skladu s pravili znanosti in stroke. Na pripombe, ki jih je podal toženec na pisno izvedensko mnenje in jih ponavlja v pritožbi, je izvedenec strokovno argumentirano odgovoril v dopolnitvi mnenja ter sodišče prve stopnje v točki 13, ko je dokazno ocenjevalo ugotovitve izvedenca. Zaključilo je, da so ugotovitve izvedenca strokovno preverljive in podprte z ostalimi izvedenimi dokazi, ter da je izvedenec dovolj jasno in preverljivo opredelil metodo vrednotenja, ki jo je pri izračunu uporabil. Sodišče druge stopnje pritrjuje, da zgolj nestrinjanje z zaključki izvedenca ni razlog za ugoditev dokaznemu predlogu z angažiranjem novega izvedenca in tudi ne utemeljen pritožbeni razlog.

1.Zato je sodišče na podlagi zaključka izvedenca, da znaša vrednost dejansko opravljenih del 11.075,94 EUR pravilno zaključilo, da je tožnica upravičena do znižanja plačila v višini razlike do plačanega avansa 12.924,06 EUR in je zato tožbenemu zahtevku, kot ga je postavil tožnik, v celoti ugodilo.

2.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo toženca zavrnilo ter potrdilo izpodbijano sodbo (določba 353. člena ZPP).

3.Toženec s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k rešitvi pritožbe, zato nosita pravdni stranki vsaka svoje stroške pritožbenega postopka (določbe 154., 155. in 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Tretji odstavek 286. člena ZPP: Stranke lahko tudi po prvem naroku za glavno obravnavo navajajo nova dejstva, predlagajo nove dokaze in uveljavljajo ugovore zaradi pobota in zastaranja, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora.

2V skladu s prvim odstavkom 286.b člena ZPP mora stranka kršitev določbe pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljaviti takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.

3Tožnica je pravna naslednica D. D., ki je vložil obravnavano tožbo 29.5.2024, med postopkom pa je umrl.

4D. Možina, Potrošniška prodajna pogodba in pogodba o dobavi digitalne vsebine in digitalnih storitev: prenos direktiv 2019/771 in 2019/770 v slovensko pravo, PL 2023, str. 9-37:"Pojem storitve je izjemno širok; storitev je lahko na primer šiviljsko popravilo, oblikovanje pričeske, gradnja nepremičnine, delo izvedenca, odvetniško svetovanje ali prerokovanje.".

5"V zvezi s pogodbami glede prenosa nepremičnin ali pravic na nepremičnini ali zagotavljanja ali pridobivanja takšnih nepremičnin ali pravic, pogodbami za izgradnjo novih stavb ali bistveno spremembo obstoječih stavb ter pogodbami za najem stanovanjskega objekta za bivalne namene se že uporabljajo številne posebne zahteve nacionalne zakonodaje. Te pogodbe vključujejo na primer prodajo še nezgrajene nepremičnine in nakup s posojilom. Določbe te direktive niso ustrezne za te pogodbe, ki bi zato morale biti izvzete iz njenega področja uporabe. Bistvena sprememba je sprememba, ki jo je mogoče primerjati z izgradnjo nove stavbe, na primer, kadar se ohrani le pročelje stare stavbe. Pogodbe o opravljanju storitev, zlasti tiste, ki se nanašajo zlasti na izgradnjo prizidkov k stavbam (na primer garaže ali verande) in tiste, ki se nanašajo na popravilo in prenovo stavb, ki ne vključuje bistvene spremembe, bi morale spadati v področje uporabe te direktive, tako kot pogodbe v zvezi s storitvami nepremičninskega agenta in pogodbe o najemu stanovanjskega objekta za druge namene kot za bivanje.".

6Izpolnitev z napako ima pravno naravo kršitve pogodbene obveznosti, hkrati pa je napaka objekta tudi škoda, ki naročniku nastane zaradi nepravilne izpolnitve izvajalčeve obveznosti.

7Pri tem velja domneva, da vzrok za napako izvira iz izvajalčeve sfere, zato naročniku ni treba zatrjevati in dokazovati obstoja te predpostavke. Odgovornosti za stvarno napako se izvajalec lahko razbremeni, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere. Razloge za razbremenitev njegove odgovornosti mora zato zatrjevati in dokazati izvajalec.

8Na potek tega roka sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, temveč le na izvajalčev ugovor, zato naročniku obstoja te predpostavke ni treba zatrjevati in dokazovati.

9Tožnica bi v primeru odstopa od pogodbe imela pravico ima pravico do vrnitve plačanega. Vrnitev toženčeve izpolnitve pa pri gradbeni pogodbi ni mogoča, ker je izpolnitev postala sestavina naročnikove stvari, zato pride v poštev zgolj nadomestitev dosežene koristi. Korist, ki jo naročnik (tožnica) v takem primeru doseže, pa je vrednost tistih opravljenih del, ki nimajo napak, kar pa pomeni znižanje plačila za vrednost tistih del, ki imajo napake (neopravljena dela). V primeru odstopa od pogodbe bi bilo potrebno ugotoviti znižanje tožničinega plačila za vrednost del, ki imajo napake. Tožnica niti v dopisu niti v tožbi ne podaja takšnih trditev niti ne uveljavlja takšnega zahtevka.

10Tožnik je zahteval s tožbo, ki je kasneje ni modificiral, plačilo zneska 11.395,92 EUR.