Jedro

Negativen odnos in nezaupanje stranke do sodnic oziroma sodnikov sodišča, ki ga stranka gradi na nezadovoljstvu s postopanjem sodišča v prejšnjih postopkih odločanja, ne predstavljata razlogov za delegacijo pristojnosti v smislu drugih tehtnih razlogov.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Sežani je razsodilo, da sta toženca dolžna porušiti zid, ki poteka vzdolž hiše tožnikov, stoječe na parc. št. 3/3 k.o. ... v celoti in odstraniti ves material, ki bo nastal zaradi rušenja. Tožbeni zahtevek je bil zavrnjen v delu, ki se je nanašal na odstranitev zidu, ki poteka ob javni cesti v obsegu, kolikor ta sega na parcelo tožnikov št. 3/3 k.o. ... in odstranitev materiala, ki bo nastal z rušenjem.

2. Toženca sta zoper navedeno sodbo vložila pritožbo ter istočasno podala predlog za določitev drugega stvarno pristojnega višjega sodišča zaradi omajanega zaupanja v nepristranskost odločanja Višjega sodišča v Kopru. To se je v dveh predhodnih odločitvah v tej zadevi v celoti postavilo na stran tožnikov in jim po mnenju tožencev s svojimi odločitvami pomagalo dopolniti in oblikovati tožbo v pritožbenem postopku. Višje sodišče je v svojih odločitvah, kljub nasprotnemu dejanskemu stanju, tožnikom sledilo. Zahteva za izločitev sodnika prve stopnje ni bila utemeljena. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno sledilo pritisku višjega sodišča in ob soglasju sodnika sodišča prve stopnje tega izločila in določilo drugo sodnico, ki je v izpodbijani sodbi v nasprotju z dejanskim stanjem in tožbenimi trditvami zgolj potrdilo napotke višjega sodišča. Pooblaščenec tožnikov je mož v letu 2011 upokojene višje sodnice A. A. Sedanja njihova pooblaščenka pa je njena hči. Vse to vzbuja dvom v nepristranskost tretjega odločanja Višjega sodišča v Kopru. Celotno sodišče prve stopnje je prezrlo, da se izločitev s t. i. odklonitvenim razlogom ne more uveljavljati zgolj zato, ker sodišče oz. konkretni sodnik ni odločil tako, kot bi tožnik želel. Ker pa je očitno sodišče prve stopnje sledilo prepozni želji tožnikov za izločitev sodnika in napotkom sodišča druge stopnje in le tem tudi ugodilo, je tudi tožena stranka upravičena do prenosa odločanja na drugo stvarno pristojno sodišče. Izločitev sodnika je bila po mnenju tožencev utemeljena na zlorabi procesnih pravic. Nova sodnica, ki je na prvi stopnji odločala, je bila določena v nasprotju z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ta je sledila navedbam tožnikov, da so tožbeni zahtevek utemeljevali na dveh pravnih podlagah, čeprav trditve o imisijah niso bile podane. Tožniki tudi niso upoštevali sodne prakse glede imisij in svoj zahtevek ustrezno utesnili in zahtevali sorazmerni poseg v lastninsko pravico. Po mnenju predlagateljev je dvakratna odločitev višjega sodišča, ki v celoti sledi željam tožnikov, ne da bi jih ti tudi dokazali, v nasprotju s sodno prakso o imisijah, kjer bi morala tožeča stranka dokazati, da izvirajo motnje, ki otežujejo uporabo njene nepremičnine, iz uporabe zemljišča tožene stranke in da to presega krajevno običajno mero in/ali da povzroča znatnejšo škodo. Predlog utemeljujeta tudi z dejstvi, da v Sloveniji nimamo kariernega sistema, ki bi zagotavljal ustrezno premeščenje kadrov in v večji meri onemogočil vplive, ki nimajo nič s pravom, ter da je dostop do Vrhovnega sodišča omejen.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke (ali pristojnega sodišča) določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Z zatrjevanjem okoliščin, ki se ne nanašajo na Višje sodišče v Kopru, temveč na Okrajno sodišče v Sežani, toženca predloga za delegacijo drugega stvarno pristojnega višjega sodišča ne moreta uspešno utemeljiti. V okvir preizkusa obstoja razlogov iz 67. člena ZPP ne spada preverjanje utemeljenosti sklicevanja na domnevne napake in nezakonitosti v dosedanjem pravdnem postopku, za odpravo katerih ima stranka na voljo prav v ta namen predvidene pravne poti. Tako niso utemeljeni razlogi za delegacijo po 67. členu ZPP trditve tožencev, namenjene graji razveljavitvenih sklepov inštančnega sodišča, s katerim je bil vzpostavljen procesni stadij ponovnega odločanja na prvi stopnji. V primeru, da toženca z odločitvijo sodišča, ki je za odločanje v sedanji fazi postopka stvarno pristojno, ne bosta zadovoljna, bosta imela na razpolago z zakonom predvidena pravna sredstva. Trditve tožencev o možnosti vplivanja pooblaščencev tožnikov na tek in odločanje v sodnem postopku potom njunih osebnih oz. sorodstvenih povezav z nekdanjo sodnico Višjega sodišča v Kopru, nimajo dokazne opore in jih zato ni mogoče uvrstiti med razloge iz 67. člena ZPP. Enako velja tudi za zatrjevanja o nedovoljenem vplivanju višjega sodišča na Okrajno sodišče v Sežani. Navedbi tožencev, da v Sloveniji nimamo ustreznega kariernega sodniškega sistema in da je dostop do Vrhovnega sodišča omejen, pa sami po sebi še ne predstavljata razumna razloga za dvom, ali za utemeljeno vzbujanje dvoma o nevtralnosti in neodvisnosti pristojnega sodišča pri strankah tega postopka. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče neutemeljen predlog zavrnilo.