Jedro

Sodišče prve stopnje je določilo premile posamične kazni in prenizko enotno kazen, ker ni ustrezno ovrednotilo obteževalnih okoliščin. Zato je bilo ugodeno pritožbi okrožne državne tožilke.

Izrek

Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi in se določeni kazni zvišata, in sicer pod točko 1. izreka sodbe na 8 (osem) mesecev zapora in pod točko 2. izreka sodbe za vsako kaznivo dejanje na 3 (tri) mesece zapora, nato pa se po 3. točki II. odstavka 47. čl. KZ i z r e č e e n o t n a k a z e n 10 (d e s e t ) m e s e c e v z a p o r a . Pritožba zagovornika obd. T.P. se zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje. Obdolženca se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka iz 1. - 6. točke II. odstavka 92. čl. ZKP, nagrada in potrebni izdatki postavljenega zagovornika pa bremenijo proračun.

Obrazložitev

Z v uvodu navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca T.P. spoznalo za krivega, da je storil nadaljevano kaznivo dejanje nasilništva po členu 299/I KZ in dve kaznivi dejanji zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po členu 201/I in II KZ. Obdolžencu je določilo za prvo kaznivo dejanje šest mesecev zapora, za drugi kaznivi dejanji pa po mesec dni zapora ter mu izreklo enotno kazen sedmih mesecev zapora. Zoper sodbo se je po zagovorniku pritožil obdolženec zaradi odločbe o kazenski sankciji in predlaga spremembo izpodbijane sodbe, da se odločba o kazenski sankciji spremeni tako, da se izreče pogojno obsodbo in da naj se zoper obdolženega odpravi pripor. Okrožna državna tožilka je vložila pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji in predlagala spremembo izpodbijane sodbe z določitvijo višjih zapornih kazni za posamezna kazniva dejanja in izrekom višje enotne zaporne kazni. Pritožba okrožne državne tožilke je utemeljena, pritožba zagovornika pa ni utemeljena. Zagovornik v pritožbi očita sodišču prve stopnje, da ni dovolj upoštevalo kot olajševalno okoliščino, da obdolženec do sedaj še ni bil kaznovan in da je oče treh šoloobveznih otrok ter njegovo iskreno obžalovanje. Do vseh kaznivih dejanj je prišlo v stanju obdolženčeve vinjenosti, v času pripora pa naj bi obdolženi popolnoma spremenil svoje življenjske nazore, saj se je v celoti odpovedal uživanju alkohola. Sodišče prve stopnje je pri odmeri kazni kot olajševalne okoliščine v celoti in primerno upoštevalo v pritožbi navedene olajševalne okoliščine, in sicer, da obdolženi doslej še ni bil kaznovan in da je oče treh otrok. Res je obdolženi oče treh otrok, vendar jih je dolžan vzgajati, preživljati ter skrbeti za njihov čustveni, duhovni razvoj ter njihovo izobraževanje. Dejanja, ki jih je storil, kažejo nasprotno, in sicer ne samo na veliko stopnjo zanemarjenja vzgoje njegovih otrok temveč tudi na obdolženčev pritisk na otroke, saj sta hčeri zaradi njegove fizične in psihične agresije ponavljali 6. razred osnovne šole. Poleg tega se je morala mati njegovih otrok zaradi njegovega vdajanja alkoholnim pijačam ter s tem zapravljanje denarja za alkohol, dodatno zaposliti, da so bili otroci preskrbljeni. Zagovarjanje obdolženca, da je storil očitana kazniva dejanja v vinjenosti, ne more in ne sme biti razlog, zaradi katerega bi storjena kazniva dejanja imela manjšo težo. Toliko bolj bi se moral obdolženi zavedati, da s tem, ko se vdaja alkoholu, ne zapravlja le skupnega premoženja, temveč, da v stanju vinjenosti povzroča v družini nasilje, nemir in strah. V zagovoru pa ni "iskrenega obžalovanja", kot neutemeljeno še navaja pritožnik. Pritožba okrožne državne tožilke pa utemeljeno očita sodišču, da pri določitvi posameznih kazni ni upoštevalo vseh obstoječih obteževalnih okoliščin, ki so bile ob storitvi očitanih kaznivih dejanj pri obdolžencu podane, oziroma jim je dalo premajhno težo. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z navedbami okrožne državne tožilke. Obdolženi je že od leta 1983 nasilen nad ženo, kar kaže na veliko vztrajnost in ne samo določeno vztrajnost obdolženca. Podatki o njegovi predkaznovanosti za storjene prekrške, tako za prekršek zoper javni red in mir kot tudi številne prometne prekrške, med njimi tudi zaradi vožnje pod vplivom alkohola, katerih sodišče pri odmeri kazni ni upoštevalo, kažejo zlasti na njegove osebnostne lastnosti. Prav tako je policija, kar izhaja iz zbranega dokaznega gradiva, v stanovanju, kjer živi obdolženec z družino, večkrat posredovala zaradi obdolženčeve vinjenosti in fizičnega nasilja. Obdolženi je vpričo lastnih otrok pretepal njihovo mater. Še več, ko so otroci branili svojo mater pred fizičnim nasiljem obdolženca, jih je odvrnil od njihove namere z izvajanjem fizičnega nasilja nad njimi. Zato je sodišče druge stopnje to upoštevalo pri izreku kazenske sankcije in je določene kazni zvišalo, izreklo pa je tudi višjo enotno kazen. Taka kazenska sankcija je sorazmerna s težo kaznivega dejanja in stopnjo obdolženčeve krivde. Pritožbeno sodišče je ob pregledu kazenske zadeve tudi ugotovilo, da niso podane take bistvene kršitve določb kazenskega postopka ali kazenskega zakona, na katere mora paziti po uradni dolžnosti po I. odstavku 383. čl. ZKP. Glede na navedeno je sodišče pritožbo zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno, pritožbenim razlogom okrožne državne tožilke pa je sledilo in spremenilo sodbo prvostopenjskega sodišča ter je zvišalo posamezne določene kazni in izreklo višjo enotno kazen. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu čl. 98/I ZKP. Tudi pritožbeno sodišče je obdolženca oprostilo stroškov pritožbenega postopka iz enakih razlogov kot sodišče prve stopnje ter odločilo, da stroški in potrebni izdatki postavljenega zagovornika bremenijo proračun.