Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz listinske dokumentacije izhaja, da je sodišče na podlagi predhodnega soglasja tožnika od Zdravstvenega doma pridobilo zdravstveni karton tožnika. Zdravstveni karton tožnika je bil s sklepom o postavitvi izvedenca skupaj z upravnim in sodnim spisom posredovan izvedenskemu organu. Tako je izvedenski organ pri izdelavi izvedenskega mnenja že razpolagal z medicinsko dokumentacijo iz zdravstvenega kartona in mu jo ni bilo potrebno posebej pridobiti. Iz dokumentacije pa tudi ne izhaja, da bi izvedenski organ zbiral še kakršnokoli drugo dokumentacijo. Čeprav izvedenski organ ni pridobival dodatne dokumentacije, pa mu je sodišče prve stopnje kljub temu priznalo dvakrat po 46,00 EUR priglašenih stroškov za zbiranje dokumentacije, kar je v nasprotju z določbo 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih in v nasprotju z določbo 249. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ustrezno znižalo priznane stroške postopka.
Pritožbi se ugodi in se sklep z dne 7. 4. 2016 spremeni tako, da se znesek 1.296,37 EUR zniža na znesek 1.178,52 EUR (I. in II. točka) in znesek 233,77 EUR na znesek 212,52 EUR (I. točka).
1. Sodišče prve stopnje je Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja pri A. fakulteti Univerze v B. za izvedensko mnenje priznalo nagrado in stroške v višini 1.296,37 EUR, od katerega zneska znaša 22 % DDV 233,77 EUR (I. točka izreka). Hkrati je odredilo, da se priznani znesek 1.296,37 EUR nakaže na podračun izvedenskega organa (II. točka izreka) in da je nagrado in stroške določene pod točko I izreka tega sklepa dolžna izvedenskemu organu plačati tožena stranka v roku 15 dni od prejema elektronskega računa upravičenca (III. točka izreka) in da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (IV. točka izreka).
2. Zoper I. in II. točko izreka je toženec vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da je sodišče zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje in posledično zmotno uporabilo materialno pravo. Kot sledi iz sklepa sprejetega na naroku za glavno obravnavo dne 21. 1. 2016, je sodišče sklenilo pridobiti soglasje tožnika in da samo pridobi zdravstveni karton tožnika. Navedeno pomeni, da ni podlage za priznanje dvakrat po 46,00 EUR za pregled dodatne dokumentacije s strani dveh izvedencev, saj gre za dokumentacijo v okviru sodnega spisa, kar se ne more prištevati pod postavko dodatne dokumentacije. V okviru pregleda in študija spisa s prilogami je izvedencema bila priznana vsakemu po 138,00 EUR, kar je ustrezno, če se zdravstveni karton šteje med to dokumentacijo. Zaradi previsoko priznanega zneska v višini 92,00 EUR za pregled dodatne dokumentacije je previsok tudi znesek 5 % stroškov, kot tudi DDV. Stroški in nagrada z DDV bi znašali tako skupno 1.178,52 EUR, brez DDV pa 966,00 EUR (DDV 212,52 EUR).
3. Pritožba je utemeljena.
4. Iz listinske dokumentacije izhaja, da je sodišče na podlagi predhodnega soglasja tožnika (list. št. 27) od Zdravstvenega doma C. dne 3. 2. 2016 pridobilo zdravstveni karton tožnika. Zdravstveni karton tožnika je bil s sklepom o postavitvi izvedenca opr. št. I Ps 2303/2014 z dne 21. 1. 2016 skupaj z upravnim in sodnim spisom dne 10. 2. 2016 posredovan izvedenskemu organu. Tako je izvedenski organ pri izdelavi izvedenskega mnenja že razpolagal z medicinsko dokumentacijo iz zdravstvenega kartona in mu jo ni bilo potrebno posebej pridobiti. Iz dokumentacije pa tudi ne izhaja, da bi izvedenski organ zbiral še kakršnokoli drugo dokumentacijo.
5. Čeprav izvedenski organ ni pridobival dodatne dokumentacije, pa mu je sodišče prve stopnje kljub temu priznalo dvakrat po 46,00 EUR priglašenih stroškov za zbiranje dokumentacije, kar je v nasprotju z določbo 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/2010 s spremembami, v nadaljevanju Pravilnik) in v nasprotju z določbo 249. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP).
6. Ker so priznani stroški v višini 92,00 EUR previsoki, so posledično temu previsoko priznani tudi materialni stroški ter DDV, je pritožbeno sodišče toženčevi pritožbi v celoti ugodilo in v skladu s tretjim odstavkom 365. člena ZPP izpodbijani sklep v I. in II. točki izreka spremenilo tako, kot je razvidno iz tega sklepa.