Jedro

Sodišče prve stopnje (ki se je pri tem lahko oprlo na ugotovitve v postopku postavljene sodne izvedenke medicinske stroke) je v izpodbijanem sklepu obrazloženo (konkretizirano) izpostavilo tiste ključne dejanske okoliščine, na podlagi katerih je moč utemeljeno zaključiti, da so glede pritožnika izpolnjene vse predpostavke za izrek ukrepa zadržanja in zdravljenja (brez privolitve) na oddelku pod posebnim nadzorom, kakor to predvideva 39. v zvezi s 53. členom ZDZdr.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 18. 3. 2021 odločilo: - da se A. A., roj. 0. 0. 0000, omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov (I. točka izreka), - da se prej omenjenega zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike najdalj do vključno 12. 4. 2021 (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov po svoji odvetnici pritožuje A. A., ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek. Uvodoma pojasnjuje, kako je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo, kako je svojo odločitev obrazložilo in kaj je navedla izvedenka. Z obrazložitvijo se ne strinja. Pojasnjuje naravo izrečenega ukrepa in pogoje, pod katerimi ga je moč izreči. Zdravljenje osebe na oddelku pod posebnim nadzorstvom brez privolitve je dopustno, če oseba ogroža svoje življenje in življenje drugih, če je ogrožanje posledica duševne motnje in če teh vzrokov ter ogrožanja ni moč odvrniti z drugimi oblikami pomoči, vse na podlagi 39. člena Zakona o duševnem zdravju. Pri njem gre za hudo osebnostno motnjo, na katero se je nacepila paranoidnost. Kljub temu, da je bil na oddelku zadržan že dvaintridesetič, pa iz razloga, ker pri njem ni prisotna duševna motnja ampak paranoidna osebnostna motnja, niso podani razlogi, ki bi zadostili pogojem iz 39. člena Zakona o duševnem zdravju. Podrejeno se pritožba ne strinja s časom, ki ga je sodišče določilo, da se oseba zadrži na zdravljenju, in sicer do 12. 4. 2021. Sodišče je v celoti sledilo izvedenki, ki je svetovala čas zdravljenja za en mesec, prav tako je v celoti sledilo njeni obrazložitvi. Pritožba izpostavlja, kaj je sodišče prve stopnje navedlo v 19. točki obrazložitve sklepa, in poudarja, da naj bi bila takšna obrazložitev trajanja presplošna, saj ni navedeno, zakaj je pri konkretni osebi glede na njeno specifično simptomatiko, ki se razlikuje od drugih oseb, potreben ravno čas enega meseca, nadalje, zakaj v konkretnem primeru ne zadošča krajši čas, kar bi bilo glede na pretekle številne hospitalizacije in upoštevanje izkušenj z zdravljenjem pridržane osebe (ki je zadržana že dvaintridesetič) prav gotovo mogoče obrazložiti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje (ki se je pri tem lahko oprlo na ugotovitve v postopku postavljene sodne izvedenke medicinske stroke ..., dr. med., spec. psih. psihoterapevtke1) je v izpodbijanem sklepu obrazloženo (konkretizirano) izpostavilo tiste ključne dejanske okoliščine, na podlagi katerih je moč utemeljeno zaključiti, da so glede pritožnika izpolnjene vse predpostavke za izrek ukrepa zadržanja in zdravljenja (brez privolitve) na oddelku pod posebnim nadzorom, kakor to predvideva 39. v zvezi s 53. členom ZDZdr.2 Izvedenka je pojasnila (glej predvsem 7., 10. in 14. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa), da pri A. A. ne gre le za hudo osebnostno motnjo (ki jo sklicujoč se na vsebino 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr izpostavlja pritožba), saj naj bi se le-tej (kot večkrat do sedaj) nacepila nanašalnost oziroma paranoidnost, pod vplivom katere (oziroma občutkov ogroženosti) naj bi omenjeni fizično napadel nepoznano mimoidočo, ki je pri tem utrpela lažje telesne poškodbe.3 Skratka izvedenka ne omenja le hude osebnostne motnje, ampak jasno izpostavlja tudi (burno) bolezensko simptomatiko,4 zaradi katere je pridržančeva presoja realnosti še vedno hudo motena, pod vplivom bolezenske simptomatike pa naj bi bilo hudo moteno (tudi) obvladovanje njegovega ravnanja (glej predvsem 14. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa).

5. Sodišče prve stopnje je upoštevaje izvedenkino oceno (in razloge zanjo) glede eno-mesečnega trajanja odrejenega ukrepa poudarilo, da je ta čas potreben, da se zagotovi potreben nadzor, da se s tem zaščiti tako pridržano osebo kot tudi okolico, nadalje, da se uvede potrebna terapija ter da bo lahko ta v tolikšni meri učinkovala („prijela“), da bo nanašalna paranoidna simptomatika, pod vplivom katere se je agresivnost do okolice pojavljala, izzvenela do take mere, da bo pritožnik kritičen, da ne bo več heteroagresiven in tako nepredvidljiv, kot trenutno je. Gre za jasno in konkretno obrazložitev, ki jo pritožba neutemeljeno označuje za presplošno (preveč pavšalno). Pri tem izpostavlja vprašanja, ki bi jih po njenem mnenju sodišče prve stopnje moralo razčistiti, a so ta v pritožbi opredeljena presplošno/nejasno.5 Tako se pritožnik sklicuje na specifičnost svoje simptomatike, ki naj bi se razlikovala od drugih oseb (česar konkretno ne obrazloži), oziroma na pretekle številne (32) hospitalizacije ter upoštevanje izkušenj s svojim zdravljenjem, česar prav tako ne uspe konkretno pojasniti (oziroma povezati z morebitnimi (konkretno) relevantnimi vprašanji). Ob vsem tem tudi ni moč spregledati, da je imela njegova zagovornica, ki je bila ob zaslišanju izvedenke na naroku dne 12. 3. 2021 prisotna, možnost podati (morebitna) dodatna vprašanja v smeri okoliščin, ki jih izpostavlja v pritožbi, oziroma v zvezi z izvedenkino oceno (obrazložitvijo) trajanja ukrepa, ki pa jih ni podala (prav tako na podano izvedenkino mnenje/ugotovitve ni imela nobenih pripomb ali (s tem povezanih dodatnih) dokaznih predlogov).

6. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP6 v zvezi s 42. členom ZNP-17).

1 Na mnenje (izvid) slednje, ki ga je podala na naroku dne 12. 3. 2021 (na katerem je bila prisotna tudi pritožnikova zagovornica po uradni dolžnosti odvetnica ...), pripomb ni bilo. 2 Zakon o duševnem zdravju, Uradni list RS št. 77/2008, s kasnejšimi spremembami. 3 Kar je bil eden od razlogov, ki so sprožili predmetno postopanje. 4 Torej (duševno) bolezen (duševna motnja). 5 Kar sama (kot rečeno neupravičeno) očita sodišču prve stopnje. 6 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 7 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/2019.