24. 1. 2008

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe WTE Wassertechnik GmbH, Podružnica Kranjska Gora, ki jo zastopa Damijan Pavlin, odvetnik v Kranju, na seji 24. januarja 2008

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 21.b in 21.c člena Uredbe o taksi za obremenjevanje vode (Uradni list RS, št. 41/95, 8/96, 124/2000, 49/01, 8/04 in 23/04) se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 35., 36. in 40. člena Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 123/04, 142/04 – popr., 68/05, 77/06 in 71/07) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnica izpodbija 21.b in 21.c člen Uredbe o taksi za obremenjevanje vode (v nadaljevanju Uredba/95) ter 35., 36. in 40. člen Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (v nadaljevanju Uredba/04). Pobudnica navaja, da izvaja koncesionarsko javno službo odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območjih Občine Kranjska Gora in Občine Bled. Pred uveljavitvijo izpodbijanih določb naj bi bila oproščena plačila za obremenjevanje vode do zneska sredstev, ki ga je vložila v gradnjo sekundarne kanalizacije v Kranjski Gori za leto 2002. Z izpodbijanima določbama Uredbe/95 pa naj bi bili investitorji sanacijskih del ali drugih del za zmanjšanje obremenjevanja voda lahko le lokalna skupnost ali javno podjetje oziroma režijski obrat. Enako ureja oprostitve in zmanjšanje okoljske dajatve tudi Uredba/04. Pobudnica navaja, da je zavezanka za plačilo okoljske dajatve, ki jo je dolžna zaračunati uporabnikom in jo v skladu z Uredbo/04 odvajati v proračun. Če pobudnica izpolni predpisane pogoje, naj bi sicer pridobila odločbo o oprostitvi okoljske dajatve, vendar naj je zgolj zato, ker ni javno podjetje ali režijski obrat, ne bi mogla uporabiti za investicije v javno komunalno infrastrukturo. S tako ureditvijo pa naj bi bilo pobudnici onemogočeno enakopravno izvajanje dejavnosti investiranja v javno komunalno infrastrukturo. Navaja, da ji je v času vstopa v koncesijsko razmerje, pravni red zagotavljal oprostitev okoljske dajatve. Zato meni, da izpodbijana predpisa posegata v njen pravni položaj. Zatrjuje, da so izpodbijane določbe Uredbe/95 in Uredbe/04 v neskladju z 2., s 14., s 33., s 74. in s 155. členom Ustave ter v neskladju z evropskim pravom.

2.Agencija Republike Slovenije za okolje je na poziv Ustavnega sodišča predložila odločbe o odmeri in oprostitvi okoljske dajatve za 2004, 2005 in 2006, iz katerih izhaja, da je bila pobudnica do zneska, ki je bil vložen v dela za zmanjševanje obremenjevanja voda, oproščena. Odločbe so pravnomočne.

B.

3.Pobudnica se v zvezi z utemeljitvijo pravnega interesa sklicuje na postopke odmere okoljske dajatve, ki se vodijo na podlagi izpodbijanih določb Uredbe/04, oziroma na postopke za odmero takse za obremenjevanje vode po Uredbi/95.

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti da lahko vsak, če izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji se v primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, pobuda lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt hkrati z ustavno pritožbo (tako Ustavno sodišče v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008, Uradni list RS, št. 6/08). Glede na to, da pobudnica ni izkazala, da je pred vložitvijo pobude vložila pravna sredstva, ne izkazuje neposrednega pravnega interesa za presojo izpodbijanega predpisa. Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo (2. točka izreka).

5.Pobudnica izpodbija tudi 21.b in 21.c člen Uredbe/95, ki sta bila razveljavljena z Uredbo/04 že pred vložitvijo pobude. Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi drugega odstavka 47. člena ZUstS lahko presoja predpise, ki so po vloženi pobudi prenehali veljati, če niso bile odpravljene posledice neustavnosti in nezakonitosti (prvi odstavek 47. člena ZUstS).

6.Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-174/05 z dne 13. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 122/07) sprejelo stališče, da se tudi v primerih, ko se s pobudo zahteva presoja ustavnosti in zakonitosti predpisa, ki je bodisi prenehal veljati že pred vložitvijo pobude bodisi po vložitvi pobude, pobuda lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt hkrati z ustavno pritožbo. Pobudnica ni izkazala, da je pred vložitvijo pobude vložila pravna sredstva. Tako glede na razloge, navedene v sklepu št. U-I-174/05, ni izkazala, da bi na podlagi morebitne ugoditve pobudi lahko dosegla odpravo posledic zatrjevane neustavnosti. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (1. točka izreka).

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: podpredsednik dr. Ciril Ribičič ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Franc Grad, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger in mag. Miroslav Mozetič. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ciril Ribičič Podpredsednik