Jedro

Zoper sodbo in sklep z dne 14. 10. 2020 in zoper popravni sklep z dne 22. 12. 2020 sodišča prve stopnje je toženka vložila pritožbi, ki ju je pritožbeno sodišče s sodbo in sklepom II Cp 946/2021 z dne 10. 11. 2021 kot neutemeljeni zavrnilo. V skladu s prvim odstavkom 333. člena ZPP se smejo stranke zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, pritožiti v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe oziroma v roku 15 dni od vročitve prepisa sklepa (drugi odstavek 363. člena ZPP). Navedeno pravico je toženka že izkoristila, ponovna pritožba pa ni mogoča (vložena je tudi izven 30 oziroma 15 dnevnega pritožbenega roka). Prav tako ZPP ne predvideva pritožbe zoper sodbo in sklep višjega sodišča II Cp 946/2021 z dne 10. 11. 2021. Dopustno bi bilo vložiti le izredno pravno sredstvo zoper to odločbo, a bi moral toženko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi zastopati odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP), pa je ni.

Izrek

Pritožbe se zavrnejo in se izpodbijani sklepi sodišča prve stopnje potrdijo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom z dne 26. 1. 2022 je sodišče prve stopnje vlogo tožene stranke (v nadaljevanju: toženka) z dne 9. 12. 2021, poimenovano „Obvestilo in Dokaz o izidu knjige – ugovor zoper sodbo v celoti, P 0000/2017“ kot nedovoljeno zavrglo. Z izpodbijanim sklepom z dne 7. 6. 2022 je sodišče prve stopnje toženki naložilo, da tožeči stranki v roku 15 dni povrne stroške postopka v višini 3.939,30 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 15 dnevnega roka do plačila. Z izpodbijanim sklepom z dne 15. 11. 2022 pa je sodišče prve stopnje predlog za obnovo postopka z dne 31. 5. 2021 zavrglo.

2. Zoper navedene sklepe se je pravočasno pritožila toženka.

V pritožbi zoper sklep z dne 26. 1. 2022 uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi tako, da počaka do zaključka zapuščinske obravnave po pokojni A. A. ter se seznani z voljo vseh dedičev. Navaja, da lahko sorodniki še vedno izpodbijajo veljavnost oporoke. Poleg tega prosi, da sodišče počaka tudi na odločitev Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije pravdne zadeve P 0000/2017. Meni, da oporočna dedinja B. B. ni imela pravice pristopiti na obravnavo po dne 13. 3. 2020 umrli tožnici. Pokojna tožnica je tudi ni imela namena krivo obtoževati, izkoriščati in ugonobiti, ob vložitvi tožbe je bila že zelo dementna. V nadaljevanju toženka polemizira z odločitvijo sodišča o glavni stvari. Napoveduje, da bo za sodišče pridobila zapisnik o zaslišanju C. C. Trdi, da odvetnik D., ki naj bi zastopal dediče po pokojni tožnici, nima pooblastil vseh morebitnih dedičev, obstaja pa tudi sum, da oporoka zaradi napredovanja starostne bolezni tožnice ni veljavna. Zato vztraja pri pritožbenih navedbah zoper sodbo sodišča prve stopnje in zanika navedbe B. B. z dne 18. 3. 2020. Toženka sklep z dne 7. 6. 2022 izpodbija zaradi napačne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi in spremeni tako, da zmanjša dosojene stroške, podrejeno, da napadeni sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni, da je odločitev sodišča prve stopnje napačna, ker ne upošteva, da tožena stranka (verjetno pravilno tožeča stranka) ni uspela v svojem zahtevku v 100% višini. Sodišče tožnici ne bi smelo priznati 700 točk za sestavo tožbe, ker je bila ta popolnoma neupravičena in je sama tožena stranka znižala tožbeni zahtevek. Zato toženka prereka vse priznane stroške za obravnave in pripravljalne vloge. Sodišče je v nasprotju s sodno prakso tožnici priznalo vse stroške, tudi povsem neupravičene.

Toženka tudi sklep z dne 15. 11. 2022 izpodbija zaradi napačne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi in spremeni tako, da predlogu za obnovo postopka ugodi, podrejeno, da napadeni sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Trdi, da je odločitev sodišča prve stopnje napačna, ker v uvodu sklepa navaja, da toženko zastopa odvetnik, nato pa sodišče predlog zavrže, ker ugotovi, da ga je vložila toženka sama. Sprašuje se tudi, zakaj je sodišče sklep vročilo odvetniku, če ga toženka ni imela. Sama toženka pa dodaja (v vlogi prejeti 15. 5. 2023), da v zadevi niso bile zaslišane ključne priče. 3. Na pritožbe tožeča stranka ni odgovorila.

4. Pritožbe niso utemeljene.

5. V skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče se v nadaljevanju opredeljuje le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena za sprejeto odločitev (prvi odstavek 360. člena ZPP).

_O pritožbi zoper sklep II P 0000/2017-125 z dne 26. 1. 2022_

6. Sodišče prve stopnje je vlogo „Obvestilo in Dokaz o izidu knjige – ugovor zoper sodbo v celoti, P 0000/2017“ kot nedovoljeno zavrglo. Ugotovilo je, da ne glede na to, ali vlogo obravnava kot redno ali kot izredno pravno sredstvo, ta ni dovoljena. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita. Zoper sodbo in sklep P 0000/2017 z dne 14. 10. 2020 in zoper popravni sklep P 0000/2017 z dne 22. 12. 2020 sodišča prve stopnje je toženka vložila pritožbi, ki ju je pritožbeno sodišče s sodbo in sklepom II Cp 946/2021 z dne 10. 11. 2021 kot neutemeljeni zavrnilo. V skladu s prvim odstavkom 333. člena ZPP se smejo stranke zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, pritožiti v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe oziroma v roku 15 dni od vročitve prepisa sklepa (drugi odstavek 363. člena ZPP). Navedeno pravico je toženka že izkoristila, ponovna pritožba pa ni mogoča (vložena je tudi izven 30 oziroma 15 dnevnega pritožbenega roka). Prav tako ZPP ne predvideva pritožbe zoper sodbo in sklep višjega sodišča II Cp 946/2021 z dne 10. 11. 2021. Dopustno bi bilo vložiti le izredno pravno sredstvo zoper to odločbo, a bi moral toženko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi zastopati odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP), pa je ni.

_O pritožbi zoper sklep P 0000/2017- II z dne 7. 6. 2022_

7. Toženka zmotno meni, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da tožnica s svojim zahtevkom ni uspela v celoti. Tožnica je res zahtevek dvakrat delno umaknila, vendar je to storila, ker je toženka določene denarne zneske vrnila (skupaj 6.000 EUR in v decembru 2017 skupaj 15.410 CHF) oziroma je naknadno predložila račune, na podlagi katerih je tožnica šele lahko preverila upravičenost določenih stroškov za adaptacijska dela v stanovanju. Zato ne drži pritožbena trditev, da je bila tožba popolnoma neupravičena. Res je, da bi morala tožnica že ob vložitvi tožbe (dne 25. 10. 2017) upoštevati v maju 2017 vrnjenih 1.300 EUR, vendar to na število odvetniških točk, priznanih za sestavo tožbe, nima vpliva. Enako velja glede zneska 1.700 EUR, ki ga je toženka vrnila v aprilu 2018, tožnica pa je to upoštevala šele v delnem umiku 22. 9. 2020. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je za opravila odvetnika od tožbe do prvega delnega umika upoštevalo 700 točk, nato 600 in po drugem umiku, ko je tožnica zahtevala še plačilo 16.223,20 EUR (in s čimer je tudi v celoti uspela), 500 odvetniških točk. Glede na to, da toženka opredeljeno ne prereka posameznih priznanih stroškov, je njeno zatrjevanje prepavšalno, da bi ga pritožbeno sodišče lahko upoštevalo, enako velja za zatrjevanje, da je sodišče v nasprotju s sodno prakso (ki je toženka ne navede) priznalo tudi nepotrebne stroške, ki jih toženka prav tako ne opredeli.

_O pritožbi zoper sklep II P 0000/2017-162 z dne 15. 11. 2022_

8. Sodišče prve stopnje je toženkin predlog za obnovo postopka2 pravilno zavrglo, ker ga je vložila toženka sama. Kot že navedeno lahko stranka v skladu s tretjim odstavkom 86. člena ZPP v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pravdna dejanja opravlja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Toženka je predlog za obnovo postopka vložila sama. Zato je sodišče prve stopnje njeno vlogo upravičeno zavrglo (prvi odstavek 398. člena ZPP). Na to ne more vplivati dejstvo, da je toženka za zastopanje sicer pooblastila odvetnika (kar je sodišče v uvodu izpodbijanega sklepa tudi navedlo). Zato mu je sodišče prve stopnje tudi v skladu s prvim odstavkom 137. člena ZPP izpodbijani sklep vročilo. Navedb o tem, da ključne priče niso bile zaslišanje, ki jih je podala sama toženka, pa pritožbeno sodišče ni upoštevalo, ker niso podane v okviru pritožbenega roka in po odvetniku.

9. Ker v pritožbah zatrjevani razlogi niso utemeljeni, višje sodišče pa tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanih sklepov, ki ga je opravilo skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP, kršitev ni našlo, je pritožbe kot neutemeljene zavrnilo in izpodbijane sklepe sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. Ker toženka s pritožbami ni uspela, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Odločitev je zajeta v zavrnilnem delu izreka.

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 2 Verjetno pravilno obnova postopka z dne 26. 4. 2022, prejeta 6. 5. 2022 (listovna številka 350) in ne z dne 31. 5. 2021 kot pomotoma navaja sodišče prve stopnje.