Jedro

Postopek preklica pogojne obsodbe je poseben, samostojen postopek, ki ga skladno s členom 506 ZKP izvede sodišče prve stopnje, torej se ta postopek izvede po pravnomočno končanem kazenskem postopku, v katerem je bilo meritorno odločeno o kazenski odgovornosti obsojenca in o kršitvi varstvenega nadzora določenega v pravnomočni pogojni obsodbi.

Izrek

I. Pritožba zagovornikov obsojenega A. A. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obsojenega se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 67. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) pogojno obsodbo izrečeno obsojenemu A. A. s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru I K 25933/2021 z dne 13. 8. 2021, preklicalo ter odločilo, da se s pogojno sodbo določena kazen eno leto zapora, izreče. Obsojenega je oprostilo plačila sodne takse.

2. Zoper takšno sodbo so se pritožili zagovorniki obsojenega zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da napadeno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožniki uveljavljajo bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ne da bi pri tem konkretizirali katero kršitev iz člena 371 Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) uveljavljajo. Iz pritožbe pa je razbrati, da s tem, ko v napadeni sodbi pogrešajo razloge o tem zakaj sodišče prve stopnje glede na to, da je potrditvah pritožbe kaznivo dejanje storil v skladu s členom 29/III KZ-1, o tem v napadeni sodbi ni navedlo nobenih razlogov, merijo na kršitev iz člena 371/I-11 ZKP.

5. Uveljavljana kršitev pa ni podana. Pritožniki si namreč napačno razlagajo zgoraj uveljavljano kršitev, saj sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ni odločalo oziroma določalo kazensko sankcijo obsojencu, niti ni presojalo ali je dejanje storil v skladu s členom 29/III KZ-1. Sicer ni jasno katero kaznivo dejanje imajo pritožniki v mislih, očitno pri tem nakazujejo na dejanja, ki naj bi jih obsojeni storil pri kršitvi prepovedi približevanja, vendar je potrebno povedati, da to ni bil predmet obravnavane zadeve. Zato tega v napadeni sodbi sodišče prve stopnje ni potrebovalo obrazlagati in so vsi nadaljnji pomisleki pritožnikov v tej smeri neutemeljeni.

6. Nadalje zagovorniki v pritožbi uveljavljajo kršitev kazenskega zakona, ko trdijo, da so podane okoliščine, ki izključujejo krivdo ali kaznivost obsojenca po členu 372 ZKP, ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo obsojenčevega neprištevnega stanja. Takšne pritožbene navedbe so v bistvu nejasne, saj se v obravnavani zadevi ni ugotavljala krivda obsojenca, kot to zmotno menijo pritožniki, ampak se je odločalo o preklicu pogojne obsodbe, kjer se ugotavljajo druga pravno relevantna dejstva in se ponovno v ničemer ne odloča o obtožbi in o kaznovanju obsojenca, prav tako pa se ne ugotavlja pravilnost dejstev, saj so ta že ugotovljena s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru I K 25933/2021. Zato v pritožbi uveljavljana kršitev kazenskega zakona ni podana.

7. Postopek preklica pogojne obsodbe je poseben, samostojen postopek, ki ga skladno s členom 506 ZKP izvede sodišče prve stopnje, torej se ta postopek izvede po pravnomočno končanem kazenskem postopku, v katerem je bilo meritorno odločeno o kazenski odgovornosti obsojenca in o kršitvi varstvenega nadzora določenega v pravnomočni pogojni obsodbi. Iz navedenega izhaja, da je postopek za preklic pogojne obsodbe namenjen le ugotavljanju kršitev naloženih obveznosti obsojenca iz pogojne obsodbe. Sodišče prve stopnje ugotavlja, kako je obsojeni kršil varstveni nadzor in sicer glede zdravljenja v ustreznem zavodu zaradi odvisnosti od alkohola in glede prepovedi približevanja oškodovanki B. B. 8. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi povsem pravilno ugotovilo, da je obsojeni samovoljno prekinil zdravljenje odvisnosti od alkohola v mesecu januarju 2022, dne 11. 1. 2022 pa tudi kršil prepoved približevanja oškodovanki tako, da je šel na naslov bivanja oškodovanke, kjer je nasilno odprl zaklenjena vrata in vstopil v njeno stanovanje ter kričal "prokleta kurba zaklal te bom". Z navedenim pa je obsojeni jasno pokazal svoj odnos do zaveze naložene mu s pogojno obsodbo, zaradi česar je sodišče prve stopnje pravilno s pogojno obsodbo določeno zaporno kazen, izreklo. Takšno svojo odločitev pa je v napadeni sodbi tudi ustrezno obrazložilo. S temi razlogi soglaša pritožbeno sodišče in se v izogib ponavljanju nanje tudi sklicuje. Sodišče prve stopnje je namreč ravnalo pravilno, ko v obravnavani zadevi ni v ničemer presojalo odločitve sodišča, ki je izreklo pogojno obsodbo. Zato so pritožbene navedbe glede kazenske odgovornosti obsojenega neutemeljene, saj si jih pritožniki napačno razlagajo, pa tudi sodna praksa na katero se sklicujejo ni enaka obravnavani zadevi. V zadevah na katere se pritožba sklicuje, se je namreč ugotavljala kazenska odgovornost storilca ob storitvi kaznivega dejanja, kar pa ni predmet sedaj obravnavane zadeve. Zato tudi ostali pomisleki pritožbe v tej smeri niso uspešni in ne morejo omajati pravilnosti in zakonitosti odločitve sodišča prve stopnje in se zato uveljavljana kršitev kazenskega zakonika pokaže kot neutemeljena. V kolikor pa pritožniki z uveljavljanjem okrnjenosti obsojenčeve prištevnosti merijo na kazniva dejanja poškodovanja tuje stvari in ogrožanja varnosti, za kar je podala ovadbo oškodovanka, pa je povedati, da to ne more biti predmet obravnave te pritožbe in jih bodo lahko pritožniki uveljavljali v morebitnem kazenskem postopku. V obravnavanem postopku, torej postopku preklica pogojne obsodbe, niso relevantna dejstva in okoliščine, na podlagi katerih se je sodišče prve stopnje pri odločanju o izbiri in odmeri kazenske sankcije odločilo za izrek pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom. Zato je graja pritožbe, da sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ni izvedlo dokaznega postopka v katerem bi ugotavljalo neprištevnost obsojenca, neutemeljena.

9. Uspešna pa tudi ne more biti pritožba, ki uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje dejansko stanje v obravnavani zadevi ugotovilo pravilno in popolno in utemeljeno obsojencu preklicalo pogojno obsodbo in z njo določeno kazen izreklo. Za svojo odločitev je navedlo tudi tehtne in prepričljive razloge, kot to izhaja iz obrazložitve sodbe

10. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obsojeni A. A. že ob izreku pogojne obsodbe z dne 13. 8. 2021 bil izrecno opozorjen, da lahko sodišče v kolikor bo kršil dana navodila izrečena ob pogojni obsodbi, pogojno obsodbo prekliče. Obsojeni pa je kljub temu, kot že navedeno, samovoljno prekinil zdravljenje odvisnosti od alkohola in hudo prekršil prepoved približevanje oškodovanki, ko je nasilno odprl zaklenjena vrata in vstopil v njeno stanovanje, ter ji pri tem grozil. Sicer je obsojeni takšno svoje početje obžaloval, ko je bil zaslišan dne 2. 2. 2022, saj se pri tem ni skliceval na to, da naloženih mu navodil ne bi razumel, okoliščina, da je pa pri kršitvi prepovedi približevanja bil pod vplivom alkohola, pa nima prav nobenega vpliva na pravilno odločitev sodišča prve stopnje iz napadene sodbe. Takšno odločitev pa ne more ovreči niti obljuba obsojenega, da bo nadaljeval z zdravljenjem in da se ne bo ponovno približal oškodovanki, saj tej pravilno ni sledilo že sodišče prve stopnje. Zato pritožba, ki se ponovno sklicuje na takšne navedbe obsojenega, ni utemeljena.

11. Iz navedeni razlogov, in ker pritožba niti v preostalem ne navaja nič takšnega, kar bi lahko omajalo odločitev sodišča prve stopnje iz napadene sodbe, pritožbeno sodišče pa ni zasledilo kršitev na katere je dolžno paziti skladno z določilom člena 383/I ZKP, je o pritožbi zagovornikov obsojenega odločilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe.

12. Iz enakih razlogov kot sodišče prve stopnje je tudi pritožbeno sodišče obsojenega oprostilo plačila sodne takse (člen 95/IV v zvezi s členom 98/I ZKP).