Jedro

Primarni kriterij za urejanje meje je po določbi prvega odstavka 77. člena SPZ močnejša pravica. Domneva se močnejša pravica po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku (drugi odstavek 77. člena SPZ). Močnejša pravica je največkrat lastninska pravica, ki jo je posamezni od mejašev pridobil na podlagi katerega izmed pravno veljavnih načinov (priposestvovanje, dogovor o poteku meje) ali publicijanska (bonitarna) lastnina. Sodišče mora tako najprej ugotoviti staro mejo, oprto na pravico mejašev, nato pa ali se je premaknila in zakaj oziroma ali za premik obstaja pravna podlaga, ali pa je posledica samovoljnega ravnanja enega od mejašev. Ob tem pa mora upoštevati omejitev določeno v tretjem odstavku 77. člena SPZ, ki sodišču v primeru, ko vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratno vrednost za določitev spora majhne vrednosti, dovoljuje, da uredi mejo na podlagi močnejše pravice le, če predlagatelj in oseba, proti kateri je vložen predlog, s tem soglašata.

Izrek

Pritožbama se ugodi, razveljavita se sklepa sodišča prve stopnje in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

S sklepom opr. št. N 61/2006 z dne 19.9.2007 (točka I. izreka) v zvezi s popravnim sklepom opr. št. N 61/2006 z dne 11.4.2008 je sodišče prve stopnje določilo mejo med nepremičnino parc. št. 14 pripisano pri vl. št. ..., k.o...., v solasti predlagateljev, vsakega do ? in nepremičnino parc. št. 6/16, pripisano pri vl.št. ..., k.o. ..., v solasti nasprotnih udeležencev do 14/16 in do 2/16 na podlagi zadnje mirne posesti, in sicer tako, da poteka od severa proti jugu od točke D do točke C in do točke B skice terenske meritve z dne 19.9.2007, ki je sestavni del tega sklepa. Velikost spornega prostora znaša 145 m2 in je ocenjena na 290,00 EUR. V točkah B, C in D so postavljeni mejniki. Pod točko II. citiranega sklepa v zvezi s popravnim sklepom je nadalje določilo mejo med nepremičnino parc. št. 6/15 pripisano pri vl. št. ... k.o. ..., v solasti predlagateljev vsakega do ? in nepremičnino parc. št. 6/16 pripisano pri vl. št. ... k.o. ..., v solasti nasprotnih udeležencev do 14/16 do 2/16, na podlagi pravične ocene, in sicer tako, da poteka od severa proti jugu, od točke B, v razdalji 60,83 metra do točke A, citirane ročne skice geometra. Velikost spornega prostora znaša 131 m2 in se oceni na 1.310,00 EUR. V točkah A in B so postavljeni mejniki. Pod točko III. izreka citiranega sklepa je takso v višini 82,10 EUR naložilo v plačilo predlagateljem. Pod točko IV. je odločilo, da znašajo skupni stroški postopka 991,75 EUR in nasprotnima udeležencema naložilo povrnitev stroškov postopka, in sicer 233,06 EUR in pa 262,81 EUR. Nadalje je še odločilo, da nepravdne stranke krijejo vsaka svoje stroške tega postopka.

Zoper osnovni sklep z dne 19.9.2007 sta se pritožila oba nasprotna udeleženca, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) ter pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, pri čemer naj zadevo dodeli drugemu sodniku posamezniku. V pritožbi navajata, da je predlog predlagateljev nesklepčen, saj nista predlagala načina ureditve meje v skladu s 77. členom Stvarnopravnega zakonika (SPZ), niti opredelila vrednosti spornega mejnega prostora. Sodišču prve stopnje tudi očitata, da ne bi smelo samo določati vrednosti spornega mejnega prostora, saj za to nima potrebnega strokovnega znanja in bi tako moralo izvesti dokaz z izvedencem ustrezne stroke, s takšnim ravnanjem pa je kršilo 243. člen ZPP. Nadalje pritožba očita tudi kršitev pravil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj obstaja nasprotje med izrekom in obrazložitvijo v zvezi z velikostjo in vrednostjo spornega mejnega prostora, ki se navajata v izreku in v obrazložitvi. Navaja še, da iz sklepa ne izhaja jasno, na podlagi katerih izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje ugotovilo dejansko stanje in da izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih.

Zoper sklep o popravi se je po svojem pooblaščencu pritožila nasprotna udeleženka in v pritožbi navajala smiselno enako kot v pritožbi zoper osnovni sklep.

Predlagatelji niso podali odgovorov na pritožbi.

Pritožbi sta utemeljeni.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb, pri tem pa je v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP po uradni dolžnosti pazilo tudi na obstoj morebitnih uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka ter pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeni preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje, kar je narekovalo razveljavitev obeh izpodbijanih sklepov in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V obravnavanem primeru je bila na predlog nasprotne stranke v mesecu aprilu 2006 opravljena mejna obravnava v geodetsko-upravnem postopku ureditve meje med nepremičninama v lasti predlagateljev parc.št. 14 in 6/15, obe k.o. ... in nepremičnino v lasti nasprotnih udeležencev parc.št. 6/16 k.o. .... Ker se stranke niso mogle sporazumeti glede poteka meje, so predlagatelji vložili predlog za sodno ureditev meje, ki je sedaj predmet obravnave.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje v obravnavanem postopku ureditve meje odločalo na podlagi prvega odstavka 77. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in mejo med parc.št. 14 in 6/16 določilo na podlagi zadnje mirne posesti, mejo med parc.št. 6/15 in 6/16 pa na podlagi pravične ocene. Vendar je takšen materialnopravni pristop po oceni pritožbenega sodišča napačen.

SPZ v 77. členu določa materialnopravne kriterije na podlagi katerih sodišče uredi sporno mejo med nepremičninami. Vendar pa kriterijev (močnejša pravica, zadnja mirna posest, pravična ocena) ne more izbirati v poljubnem vrstnem redu, kot zmotno meni pritožba, temveč si mora prizadevati, da ob določenih predpostavkah reši mejni spor najprej na podlagi močnejše pravice (prvi odstavek 77. člena SPZ), če to ni mogoče, mora mejo urediti po zadnji mirni posesti (četrti odstavek 77. člena SPZ), šele na koncu lahko uporabi kriterij pravične ocene (peti odstavek 77. člena SPZ).

Primarni kriterij za urejanje meje je po določbi prvega odstavka 77. člena SPZ močnejša pravica. Domneva se močnejša pravica po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku (drugi odstavek 77. člena SPZ). Močnejša pravica je največkrat lastninska pravica, ki jo je posamezni od mejašev pridobil na podlagi katerega izmed pravno veljavnih načinov (priposestvovanje, dogovor o poteku meje) ali publicijanska (bonitarna) lastnina. Sodišče mora tako najprej ugotoviti staro mejo, oprto na pravico mejašev, nato pa ali se je premaknila in zakaj oziroma ali za premik obstaja pravna podlaga, ali pa je posledica samovoljnega ravnanja enega od mejašev. Ob tem pa mora upoštevati omejitev določeno v tretjem odstavku 77. člena SPZ, ki sodišču v primeru, ko vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratno vrednost za določitev spora majhne vrednosti, dovoljuje, da uredi mejo na podlagi močnejše pravice le, če predlagatelj in oseba, proti kateri je vložen predlog, s tem soglašata.

Iz razlogov izpodbijanega sklepa ne izhaja dovolj jasno, da bi sodišče prve stopnje upoštevalo v 77. členu SPZ natančno določen vrstni red kriterijev glede določanja meje, oziroma so razlogi o odločilnih dejstvih preskopi, da bi omogočali preizkus pravilnosti določitve poteka meje. Sodišče prve stopnje bi namreč moralo v zvezi z domnevo o močnejši pravici najprej ugotoviti, ali je bila meja že dokončno urejena v katastrskem postopku. Nasprotna udeleženca sta se zavzemala za ureditev meje po kriteriju močnejše pravice in tudi ponujala trditveno in dokazno podlago v tej smeri. Zatrjujeta dejansko stanje ob sporni meji, ki je bilo vzpostavljeno na podlagi ustnih dogovorov, ki se sedaj ne spoštuje več. Nadalje je sodišče prve stopnje samo ocenilo vrednost spornega mejnega prostora, čeprav za to nima ustreznega strokovnega znanja in s tem kršilo določilo 243. člena ZPP, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitve. Takšno postopanje sodišča prve stopnje pa predstavlja relativno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki je tudi izrecno pritožbeno grajana. Od vrednosti spornega mejnega prostora je namreč odvisno ali je za ureditev meje po kriteriju močnejše pravice potrebno soglasje strank. Kot določa tretji odstavek 77. člena SPZ lahko sodišče prve stopnje v primeru, ko vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratno vrednost za določitev spora majhne vrednosti, uredi mejo na podlagi močnejše pravice le če predlagatelj in oseba, proti kateri je vložen predlog, s tem soglašata. Če močnejša pravica ni dokazana, ali če ni podano soglasje v smislu tretjega odstavka 77. člena SPZ, šele lahko sodišče uredi mejo po zadnji mirni posesti (četrti odstavek 77. člena SPZ), če pa niti ta ne more ugotoviti, pa se meja uredi tako, da se sporni prostor razdeli po pravični oceni (peti odstavek 77. člena SPZ). Zadnja mirna posest je tista posest, ki jo je oseba neovirano izvrševala določeno časovno obdobje in sta jo ves ta čas oba udeleženca prostovoljno spoštovala. Dejstvo zadnje mirne posesti se ugotavlja po določbah SPZ (24. člen do 30. člen SPZ) in ni potreben obstoj kvalificirane posesti. „Pravična ocena“ je pravni standard, ki ga zapolni sodišče v vsakem konkretnem primeru. Ob urejanju meje po kriteriju pravične ocene je potrebno upoštevati vse konkretne okoliščine primera in stanje v naravi, še posebej konfigauracijo terena, različno kulturo, različno vrednost posameznih delov spornega mejnega prostora, katastrske podatke, označbe v naravi, itd. Pravična ocena pomeni, da sodišče upošteva interese udeležencev postopka tako, da je zagotovljeno načelo enakosti in pravičnosti.

Ker je sodišče prve stopnje navedena materialnopravna izhodišča premalo natančno upoštevalo in posledično ni v zadostni meri raziskalo in ugotovilo dejstev in okoliščin, pomembnih za ugotovitev kriterijev za določitev meje kot jih določa 77. člen SPZ, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, kar je narekovalo razveljavitev obeh izpodbijanih sklepov in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje (355. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje natančneje ugotoviti dejansko stanje glede odločilnih okoliščin posameznega kriterija iz 77. člena SPZ in mejo zatem urediti na enega od predpisanih načinov, upoštevaje zakonsko določen vrstni red kriterijev za ureditev meje in zgoraj navedena materialnopravna izhodišča. Obenem naj tudi odpravi v pritožbi očitana nasprotja med izrekom in obrazložitvijo glede velikosti in vrednosti spornega mejnega prostora. Sodišče druge stopnje tudi opozarja, da je v skladu s četrtim odstavkom 324. člena ZPP potrebno poleg zahtevkov strank in njihovih (pravno relevantnih) navedb o dejstvih, na katera se ti zahtevki opirajo, navesti tudi dokaze na katere je sodišče oprlo svojo odločitev, na kar utemeljeno opozarja pritožba. Iz izpodbijanega (osnovnega) sklepa namreč ni razvidno, na katere dokaze je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, saj manjka dokazni sklep.

Sodišče druge stopnje ni sledilo predlogu pritožbe, da se zadeva dodeli v reševanje drugemu sodniku. Določilo 356. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP sicer daje sodišču druge stopnje pooblastilo, da lahko v primeru razveljavitve odločbe in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, odredi, da se opravi nova glavna obravnava pred drugim senatom oziroma sodnikom posameznikom. V obravnavanem primeru sodišče druge stopnje ni zasledilo nobene okoliščine, ki bi narekovala takšno odločitev.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, zato bo o pritožbenih stroških in stroških celotnega nepravdnega postopka odločeno s končno odločbo.