Jedro

Predmet socialnih sporov je priznanje pravic iz socialne varnosti in ne specificirano opredeljeni zneski, ki bi zahtevali zgolj tehnični preračun in določitev procentualnega uspeha stranke. Nenazadnje zaradi posebne narave socialnih pravic ZDSS-1 v 68. členu določa poseben režim glede stroškov postopka, ki predstavlja izjemo od določb ZPP o kritju stroškov postopka. Ne gre za tipični pravdni postopek, kjer bi lahko glede na predmet spora uporabili čisto načelo uspeha postopka, kot skuša prikazati pritožnik.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi stroškovni sklep sodbe sodišča prve stopnje (IV. točka izreka sodbe).

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo dokončno odločbo toženca z dne 29. 3. 2021, prvostopno odločbo toženca z dne 13. 7. 2020 pa delno odpravilo v prvem odstavku izreka in uživalki pokojnine A. A., roj. ... 1945 priznalo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo od 8. 1. 2020 dalje v znesku 150,00 EUR na mesec. Tožencu je naložilo v plačilo zapadle in neizplačane zneske dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb od 8. 1. 2020 do 14. 6. 2020, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od skupnega neizplačanega zneska dodatka za pomoč in postrežbo od 5. 10. 2020 dalje do izplačila, v korist zapuščinske mase po pokojni A. A. Zavrnilo je tožbeni zahtevek, da se pok. A. A. prizna dodatek za pomoč in postrežbo že od 1. 9. 2019 in 14. 6. 2020 dalje. Hkrati je v IV. točki izreka (stroškovni sklep) priznalo tožniku stroške postopka v znesku 536,58 EUR, ki ji jih mora toženec povrniti v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper IV. točko sodbe je tožnik vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da sodišče v izpodbijanem delu sodbo spremeni oziroma stroškovni sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, tožencu pa naloži povrnitev stroškov pritožbe.

Sodišče v izpodbijanem delu ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja. Tožnik je zahteval priznanje dodatka za pomoč in postrežbo za skupno 257 dni (od 1. 9. 2019 do vključno 14. 6. 2020), uspel pa je le za obdobje od 8. 1. 2020 do 14. 6. 2020. Uspel je za 159 dni (gre za prehodno leto), izgubil pa za 98 dni. Procentualno je tožnik uspel z 61,87 % in ne zgolj 60 % kot izhaja iz 11. točke obrazložitve izpodbijane sodbe. Ni jasno, zakaj sodišče prve stopnje ni procentualno ovrednotilo uspeha tožnika (glede odprave izpodbijane dokončne odločbe ter delne odprave prvostopne odločbe), saj bi moral biti sicer uspeh višji kot 61,87 %. Ni jasno, zakaj sodišče ni uporabilo tretjega odstavka 154. člena ZPP, saj je bila krivda za celotni postopek izključno na tožencu. Od 8. 1. 2020 (ko je bila podana zahteva za dodatek za pomoč in postrežbo) pa vse do 15. 6. 2020 toženec ni poslal zdravnika za preverbo stanja na ogled. Kasneje ni odpravil odločbe prve stopnje z dne 13. 7. 2020 kljub pritožbi in je odgovarjal na tožbo v konkretnem postopku. Če bi zahtevek priznal, do konkretnega postopka ne bi prišlo. Sicer pa je potrebno sodbo v izpodbijanem delu spremeniti že zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja, zaradi napačne uporabe določbe 154. člena ZPP ter zaradi bistvene kršitve pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Po priznanih dnevih je tožnik uspel v višini 61,87 % in ne 60 %. Ker je uspel z odpravo izpodbijane dokončne odločbe ter delno odpravo prvostopne odločbe, je uspel v večjem delu. Sodba ima pomanjkljivosti in se v izpodbijanem delu ne more preizkusiti, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka. Ker izpodbijana sodba v izpodbijanem delu nima nobene obrazložitve, si pritožnik ne more izračunati delnega uspeha v pravdi v višini 60 %. Kako je ta procent, ki je že po dnevih na prvi pogled izračunan napačno, dobilo sodišče prve stopnje, ni razumljivo obrazloženo. Gre za samovoljen in arbitraren zaključek sodišča. Pa tudi sicer, če bi ostali pri 60 %, je znesek napačen, saj izračun privede do zneska 536,70 EUR in ne 536,58 EUR, kot je to napačno odločilo sodišče. Toženec bi moral tožniku povrniti 0,12 EUR več odvetniških stroškov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno odločilo, pri čemer ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pazi po uradni dolžnosti.

5. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se stranki povrnejo, upošteva sodišče tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo je sodišče odločilo v 4. točki izpodbijanega dela sodbe in se do tega opredelilo v 11. točki obrazložitve sodbe.

6. Sodišče v socialnih sporih presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanih posamičnih upravnih aktov. Sodišče prve stopnje je po izpeljanem dokaznem postopku delno ugodilo tožbenemu zahtevku in tožniku priznalo dodatek za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb od 8. 1. 2020 dalje. Hkrati je priznalo še zakonske zamudne obresti od skupnega zneska neizplačanega dodatka za pomoč in postrežbo.

7. Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenemu očitku, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo. Pri priznanju stroškov je sodišče ugotovilo, da je tožnik uspel z odpravo izpodbijane dokončne odločbe in delno odpravo prvostopne odločbe, ni pa uspel s priznanjem pravice za celotno vtoževano obdobje od 1. 9. 2019 do vključno 7. 1. 2020, zato je sodišče tožnikov uspeh ocenilo na 60 %. Pritožbeno sodišče soglaša z oceno uspeha. Ne more biti uspešen pritožnikov ugovor, ki skuša oceno sodišča izpodbiti z matematično operacijo seštevanja procentov.

8. Predmet socialnih sporov je priznanje pravic iz socialne varnosti in ne specificirano opredeljeni zneski, ki bi zahtevali zgolj tehnični preračun in določitev procentualnega uspeha stranke. Nenazadnje zaradi posebne narave socialnih pravic ZDSS-1 v 68. členu določa poseben režim glede stroškov postopka, ki predstavlja izjemo od določb ZPP o kritju stroškov postopka. Ne gre za tipični pravdni postopek, kjer bi lahko glede na predmet spora uporabili čisto načelo uspeha postopka, kot skuša prikazati pritožnik.

9. Kot ugotavlja pritožnik je sodišče pri oceni uspeha upoštevalo odpravo (delno) izpodbijanih odločb in priznanje pravice za del vtoževanega obdobja. Gre za oceno in ne tehnični izračun uspeha v odstotkovni obliki, kot se izvaja v klasičnih pravdnih postopkih oziroma socialnem sporu, kjer je predmet spora opredeljen zneskovno.1

10. Neutemeljen je pritožbeni očitek o absolutno bistveni kršitvi postopka zaradi pomanjkljive obrazložitve, saj sodišče ravno zaradi ocene in ne operacije seštevanja ne more opredeliti uspeha kot to zahteva tožnik. Pa vendar ne gre za samovoljno in arbitrarno oceno uspeha. Težnja po celoviti odločitvi glede povrnitve pravdnih stroškov v tem ne more biti zreducirana na matematično operacijo.

11. Določilo tretjega odstavka utesnjuje načelo uspeha, saj omogoča, da lahko sodišče eni stranki naloži povrnitev vseh pravdnih stroškov, ki jih je imela nasprotna stranka, če nasprotna stranka ni uspela s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, pa zaradi tega niso nastali posebni stroški. To pravilo daje sodišču velika pooblastila in širok maneverski prostor za okoliščinam prilagojeno stroškovno odločitev,2 kar je izkazano tudi v tem sporu.

12. Sodišče se v presojo pritožbenih navedb glede napačnega izračuna stroškov,3 upoštevajoč okoliščine obravnavane zadeve in skladno s pravilom de minimis non curat praetor, zaradi zanemarljivosti zneska (0,12 EUR) ni spuščalo.4

13. Upoštevajoč obrazloženo je bilo potrebno na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani stroškovni sklep sodišča prve stopnje.

1 Odškodnine, vračilo neupravičeno pridobljenih sredstev. V teh sporih je določeno tudi plačilo sodne takse skladno z 71. členom ZDSS-1, kar v ostalih sporih, kjer se uveljavljajo pravice iz socialne varnosti ni predpisano. 2 Sodna praksa je že izrekla, da niso pomembni le uspeh tožeče stranke in zanemarljivi stroški v zvezi z zavrnjenim delom tožbenega zahtevka, ampak tudi absolutni znesek zavrnilnega dela. 3 Zatrjevani razkorak v višini 0,12 EUR med priznanim zneskom 536,58 EUR in zahtevanih 536,70 EUR. 4 Tako tudi sodba VSL I Cp 4402/2010 z dne 9. 3. 2011.