Jedro

Sporazum strank o ustanovitvi zastavne pravice je izvršilni naslov in se dolžnik ne more pavšalno sklicevati na njegovo ničnost oziroma neveljavnost.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

2. Upnik sam trpi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo ugovoru in izvršbo ustavilo za plačanih 495.000,00 SIT 19.4.1995, 282.816,00 SIT plačanih 4.5.1995, 300.000,00 SIT plačanih 3.8.1995 in 200.000,00 SIT plačanih 11.4.1995. V ostalem je ugovor dolžnikov zavrnilo ter odločilo, da dolžnika sama trpita stroške ugovora.

Zoper tak sklep se pritožujeta dolžnika zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter v pritožbi predlagata, da pritožbeno sodišče ugodi njuni pritožbi ter v izpodbijanem delu glede zavrnitve ugovora sklep sodišča prve stopnje razveljavi. V pritožbi dolžnika navajata, da je pogodba o prevzemu dolga nična, ker prvotni dolžnik I... d.o.o. in njegov pravni naslednik I. TRADE in K. TRADE d.o.o. pri sklenitvi pogodbe o prevzemu dolga nista sodelovala, pa bi morala glede na čl. 446 ZOR in je izvršba nedopustna. Nadalje navajata, da pogodba o prevzemu dolga ni stopila v veljavo, saj dolžnika K. in Ž. nista bila lastnika premičnih stvari, saj so te bile v lasti I... d.o.o., kasneje pa I. TRADE in K. TRADE. Ta okoliščina izhaja tudi iz tega, da je upnik takoj po sklenitvi sporazuma o zavarovanju terjatve z I. TRADE d.o.o. sklenil kreditno pogodbo. S podpisom te pogodbe, je pogodba o prevzemu dolga prenehala obstajati. Ker kreditna pogodba ni bila predmet sporazuma, izvršba na nepremičnino dolžnikov ni dovoljena, ker izvršilni naslov ne obstoja oziroma je prenehal pred sklenitvijo sporazuma. Kredit je vseskozi odplačeval I. TRADE in ne dolžnik.

Obvzenosti obeh strank skleniteljev sporazuma niso bile istočasno izpolnjene, saj Ž. in K. nista pridobila lastninske pravice na strojih prvotnega dolžnika. Pogodba o prevzemu dolga ni stopila v veljavo, saj prevzemnika nista izročila upniku v zavarovanje menice in sklenila sporazum o zavarovanju. Dolžnika nadalje navajata, da se sodišče ni opredelilo do navedb v ugovoru glede stečajnega postopka, v katerem upnik ni uveljavljal zastavne pravice iz sporazuma v višini

55.000 DEM in je zaradi tega namerno oškodoval dolžnika kot poroka. S tem so njegove terjatve dejansko ugasnile.

Upnik je na pritožbo dolžnika odgovoril in predlagal, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijani sklep.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi takrat veljavne določbe čl. 251 c takrat veljavnega ZIP, ima podpisani zapisnik o sporazumu strank o obstoju terjatve in času njene dospelosti ter soglasju, da se z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnino pridobi zastavna pravica, značaj sodne poravnave. Vse te zakonske predpostavke so bile v konkretnem primeru izpolnjene tako, da je sodišče prve stopnje materialnopravno odločilo, ko je zavrnilo ugovor. S trditvami v pritožbi, da je pogodba o prevzemu dolga nična, ker je ni sklenil prevzemnik in dolžnik, dolžnika izpodbijata izvršilni naslov. Sporna pogodba je res naslovljena kot pogodba o prevzemu dolga, vendar gre v konkretnem primeru za pristop k dolgu, za katero pa ni potrebno soglasje dolžnika (prvi odstvek čl. 451 ZOR), kot neutemeljeno trdita dolžnika v ugovoru in pritožbi. Z ostalimi trditvami v ugovoru in pritožbi dolžnika izpodbijata izvršilni naslov, kar v izvršilnem postopku ni dopustno (pogodba o prezvemu dolga ni stopila v veljavo, prehod premičnin na I. TRADE oziroma K. TRADE oziroma sklenitev kreditne pogodbe, istočana spolnitev, izročitev bianco menice, neuveljavljene izločitvene pravice v stečajnem postopku in neprijava terjatve v stečajnem postopku). Dokler v drugem postopku ni ugotovljeno drugače, se dolžnik ne more sklicevati na neveljavnost oziroma ničnost sporazuma, le-ta zavezuje obe stranki in je nanj sodišče vezano.

Ker dolžnika v ugovoru in pritožbi ne navajata okoliščin, ki bi preprečevale izvršbo, je bilo njuno pritožbe zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (čl. 365 tč. 2 ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ).

Ker se v postopku s pritožbo zoper sklep ne uporabljajo določbe o odgovoru na pritožbo (čl. 366 ZPP), se ti upnikovi stroški ne morejo smatrati kot za izvršbo potrebni stroški in mora upnik zaradi tega sam trpeti stroške, ki so mu nastali v zvezi s tem.