Jedro

Sodišče je skladno s četrtim odstavkom 178. člena ZIZ na prodajnem naroku dne 16. 9. 2015 ponovno ugotovilo vrednost nepremičnin ID znak parc. št. 240/1, ID znak parc. št. 245/1 in ID znak parc. št. 248 na vrednost 51.100,00 EUR. Sodišče prve stopnje je v posledici tega v izpodbijani odločitvi pravilno odločilo, da se šteje, da je upnica poplačana do višine te ugotovljene vrednosti prodanih nepremičnin, to je do višine 52.766,00 EUR (51.100,00 EUR + 1.666,00 EUR).

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o poplačilu odločilo o stroških posameznih upnikov (I. točka izreka) in o razdelitvi kupnine, dobljene s prodajo nepremičnin. Odločilo je, da se iz kupnine poplačajo izvršilni stroški nepremičninske izvršbe (1/II. točka izreka), davek na promet nepremičnin (2/II. točka izreka) ter del terjatve upnice S.G. (3/II. točka izreka). Ugotovilo je še, da se šteje, da je upnica S.G. poplačana do višine 52.766,00 EUR (III. točka izreka).

2. Proti sklepu se pravočasno pritožujeta dolžnik in dolžnica M.Ž. (v nadaljevanju pritožnica). Dolžnik v pritožbi sodišču očita pristranskost, nepravičnost in nespoštovanje osnovnih človekovih pravic. Priznava dolg do upnice, a hkrati trdi, da je bil obsojen na podlagi nedovoljenih dokazov. Meni, da je sodišče v sprejetem sklepu ravnalo napačno in v nasprotju z določili Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Kot bistveno izpostavlja, da je bila vrednost nepremičnin ugotovljena s sklepom z dne 30. 5. 2013 in to vrednost bi moralo sodišče upoštevati v III. točki izreka. Trdi, da je izračun obresti, kot ga je ugotovilo sodišče, napačen. Prilaga dopis ZPIZ (priloga B48). Sodišče je bilo dolžno zahtevati od ZPIZ-a podatke o že poplačanem dolgu. Prav tako sodišče ni upoštevalo izpiska rubljenih sredstev pri ZPIZ-u, ki ga je predložil dolžnik. Sodišče ne more samo ugotoviti, da je dolg delno poplačan, temveč mora izračunati, koliko je bilo poplačano in koliko je še dolga. Trdi, da je dolg poplačan v celoti. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožnica vlaga pritožbo zaradi jasnega, namernega nespoštovanja prava. Nikoli ni bila obdolžena ali obsojena, prav tako ji ni bil izdan sklep, da je dolžnica upnici S. G. Trdi, da je sodne odločbe, na katere se sklicuje prvostopenjsko sodišče, ne obravnavajo kot dolžnico. V postopku I P 1052/2001 z dne 1. 7. 2007 ji je bilo naloženo, da je dolžna dovoliti izvršbo na svojo 1/2 predmetne nepremičnine v tožbenem zahtevku v višini 6.634,95 EUR. Enako je določilo tudi višje sodišče I Cp 2277/2007 z dne 22. 1. 2008. Sodišče ni imelo nobene pravne podlage, da bi jo lahko imenovalo dolžnica. Sodišče njene zahteve za poplačilo in razdelitev sploh ni obravnavalo. V sodbi II P 592/2001, na katero se sklicuje sodišče, je Vrhovno sodišče odločalo le o vpisu v zemljiško knjigo, ne pa o izvršbi 116/2001 in o pravdnem postopku I P 1052/2006 ter o mnenju višjega sodišča v sklepu II Cp 419/2003. Izrecnega pritožbenega predloga ne podaja.

4. Pritožbi sta neutemeljeni.

5. Uvodoma sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je predmet pritožbenega preizkusa sklep o poplačilu.1 Relevantno za presojo zakonitosti in pravilnosti izpodbijane odločitve je, ali je sodišče pri poplačilu upnikov iz zneska, dobljenega s prodajo, odločilo skladno z določbami Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki urejajo poplačilo (195. - 209. člen ZIZ), medtem ko so očitki o nezakonitih in nepravilnih odločitvah ter ravnanju sodišča v predhodnih fazah postopka glede na njihovo pravnomočnost, ki zavezuje sodišče, kot tudi stranke, nerelevantni. Neupoštevna so zato pritožbena posplošena zatrjevanja o nepravičnih predhodnih odločitvah in pristranskem ravnanju sodišča v postopku sprejema le-teh.

6. Pritožnika stroškovno odločitev iz I. točke izreka ne izpodbijata s konkretnimi navedbami. Sodišče druge stopnje jo je zato preizkusilo v mejah razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Preizkus je pokazal, da je sodišče o stroških odločilo skladno z določbo petega in osmega odstavka 38. člena ZIZ in jih pravilno odmerilo upnici S.G. po Odvetniški tarifi - OT (Ur. l. RS, št. 7/95 s spremembami), uporabljeni na podlagi prvega odstavka 20. člena sedaj veljavne OT (Ur. l. RS, št. 2/15), v višini 1.260,49 EUR ter upniku M.S. po Zakonu o odvetniški tarifi - ZOdvT (Ur. l. RS, št. 67/08, 35/09 - ZOdv-C), uporabljenem na podlagi prehodne določbe drugega odstavka 20. člena sedaj veljavne OT, v višini 124,00 EUR.

7. Kdaj, koga ter po kakšnem vrstnem redu se poplača v postopku nepremičninske izvršbe, predpisujejo 195., 196., 197. in 198. člen ZIZ. Po določbi 195. člena ZIZ sodišče poplača upnike po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. V obravnavani zadevi sta sklepa o izročitvi nepremičnin In 116/2001 z dne 16. 11. 20152 in In 116/2009 z dne 25. 1. 20163 postala pravnomočna dne 11. 5. 2016 oziroma dne 25. 2. 2016. Sodišče je zato utemeljeno nadaljevalo z naslednjo fazo - razpisom in opravo razdelitvenega naroka in po opravljenem razdelitvenem naroku (208. člen ZIZ) izdalo sklep o poplačilu ter iz kupnine poplačevalo upnike, navedene v uvodu izpodbijanega sklepa, na predlog katerih je dovolilo izvršbo (1. točka 196. člena ZIZ). Skladno s 1. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ, po kateri se iz kupnine najprej poplačajo stroški izvršilnega postopka, je najprej poplačalo izvršilne stroške nepremičninske izvršbe, nato pa po 2. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ davek na promet nepremičnin, iz preostanka kupnine pa del terjatve upnice S.G., tako kot to nalaga prvi odstavek 198. člena ZIZ.4

8. Pritožnika tudi odločitve o poplačilu izvršilnih stroškov nepremičninske izvršbe in davka na promet nepremičnin ne grajata z določnimi očitki. Drugostopenjsko sodišče je tudi ta del sklepa preizkusilo po uradni dolžnosti v okviru razlogov iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Utemeljeno je sodišče prve stopnje upnici S.G. poplačalo stroške v višini 2.533,50 EUR, saj so ji nastali v posledici njenih potrebnih opravil v postopku nepremičninske izvršbe, vodenih pod In 116/2001 in In 661/2009. Poleg stroškov priznanih v I. točki izreka izpodbijanega sklepa (1.260,49 EUR), ji je utemeljeno poplačalo tudi stroške iz sklepa o izvršbi In 661/2009 z dne 16. 12. 2009 v znesku 338,96 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v znesku 137,96 EUR ter stroške iz sklepa o ugovoru In 661/2009 z dne 25. 10. 2012 v znesku 565,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v znesku 230,29 EUR. V predmetnem postopku (In 661/2009) je namreč sodišče na predlog upnice S.G. dovolilo izvršbo zoper dolžnico M.Ž., in sicer na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru I P 1052/2006 z dne 1. 6. 2007, s katero je bilo pritožnici naloženo, da je dolžna zaradi izterjave izvršljive terjatve upnice v višini 12.972.588,00 SIT, sedaj 54.133,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 9. 1996, dovoliti izvršbo na svoji 1/2 nepremičnin, do poplačila terjatve upnice S.G. in upnici povrniti 1.960,31 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Stroški upnice, priznani s sklepom o izvršbi in sklepom o ugovoru, so bili v postopku nepremičninske izvršbe, vodeni zaradi dosega poplačila upnice, potrebni.

9. Utemeljeno je sodišče poplačalo stroške upniku M.S. in upniku P d.o.o. in L. d.o.o.. Stroški so upnikom nastali s predlogom za izvršbo in so bili priznani s sklepom o izvršbi. Z njim je sodišče zaradi izterjave denarne terjatve zoper dolžnika dovolilo izvršbo na nepremičnino. Ker je bila izvršba zaradi neprostovoljne poravnave dolga potrebna, so bili posledično potrebni tudi ti stroški upnikov.

10. Po 2. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ se iz kupnine kot privilegirana terjatev poplača davek na promet nepremičnin. Na tej podlagi je sodišče utemeljeno poplačalo davek v višini 517,13 EUR odmerjenega z odločbami RS, Ministrstva za finance.

11. Iz preostanka kupnine je sodišče prve stopnje skladno s 198. členom ZIZ upravičeno poplačalo upnico S.G., saj je le-ta po podatkih spisa pri predmetnih nepremičninah na podlagi sklepov o izvršbi izdanih v postopkih, kot prva v vrstnem redu poplačila pridobila zastavno pravico.

12. Ker je upnica S.G. kupila nepremičnino za ceno nižjo od ugotovljene, in pridobljena kupnina ni zadoščala za popolno poplačilo upnice, je prvostopenjsko sodišče skladno z 200.a členom ZIZ5 štelo, da je upnica poplačana do višine ugotovljene vrednosti, to je do 52.766,00 EUR (III. točka izreka).

13. Držijo dolžnikove navedbe, da je bila vrednost nepremičnin ugotovljena s sklepom z dne 30. 5. 2013, in sicer nepremičnin ID znak parc. št. 240/1, ID znak parc. št. 245/1 in ID znak parc. št. 248 v višini 80.672,36 EUR ter nepremičnin do 1/2 celote ID znak parc. št. 240/3 in ID znak 240/4 v višini 1.666,00 EUR. Vendar pritožnik spregleda, da je sodišče skladno s četrtim odstavkom 178. člena ZIZ na prodajnem naroku dne 16. 9. 2015 ponovno ugotovilo vrednost nepremičnin ID znak parc. št. 240/1, ID znak parc. št. 245/1 in ID znak parc. št. 248 na vrednost 51.100,00 EUR. Sodišče prve stopnje je v posledici tega v izpodbijani odločitvi pravilno odločilo, da se šteje, da je upnica poplačana do višine te ugotovljene vrednosti prodanih nepremičnin, to je do višine 52.766,00 EUR (51.100,00 EUR6 + 1.666,00 EUR7).

14. Kot neutemeljene sodišče druge stopnje zavrača dolžnikove očitke o neupravičenem poplačilu upnice S.G., ki jih dolžnik utemeljuje z navedbami o napačnem izračunu obresti in dolžnosti pridobitve podatkov od ZPIZ-a. Sodišče prve stopnje je namreč upnico S.G. poplačalo v znesku 2.533,50 EUR stroškov in 22.258,27 EUR na račun ostale terjatve, skupaj v znesku 24.791,77 EUR, medtem ko zgolj glavnica, ki jo izterjuje upnica, znaša 54.133,65 EUR. Drži, da je bila upnica poplačana tudi s strani ZPIZ-a (priloga B48) do 31. 5. 2016 v višini 24.440,47 EUR oziroma po podatkih dolžnika do 31. 1. 2017 v znesku 25.216,09 EUR. Vendar že seštevek tega zneska in zneska poplačanega upnici iz dobljene kupnine, ne dosega glavnice. Dolžniku pa je bilo naloženo, da poplača tudi zakonske zamudne obresti od glavnice od 12. 9. 1996 dalje do plačila oziroma do 1. 1. 2002, ko so na podlagi ustavne odločbe (U-I 300/04 z dne 2. 3. 2006) prenehale teči. Kot izhaja iz izpiska, ki ga je predložil dolžnik (priloga B48), je pri ZPIZ-u pred tem datumom, ko so zakonske zamudne obresti prenehale teči, dolžniku bil odtegnjen le en znesek (30. 10. 2001 v višini 52.000,00 SIT ali 217,00 EUR), zato se je glavnica, od katere so tekle zakonske zamudne obresti od 31. 10. 2001 dalje do 31. 12. 2001 znižala zgolj za ta znesek. Že do 30. 10. 2001, ko so obresti pravilno obračunane, pa so znašale 28.048.180,31 SIT oziroma 117.042,98 EUR.8 Očitke o neutemeljenem poplačilu iz dobljene kupnine iz razloga poplačila z drugim sredstvom je zato zavrniti.

15. V obravnavanem postopku je bila v zadevah nepremičninske izvršbe upnica poplačana do zneska 52.766,00 EUR (200.a člen ZIZ). V kolikor je dolžnik mnenja, da je s tem plačilom ter plačili pri ZPIZ-u terjatev upnici v celoti prenehala, bo to moral uveljavljati z ugovorom po izteku roka v postopku (IV I 37/98), v katerem še teče izvršba zoper dolžnika.

16. V zvezi z navedbami pritožnice sodišče druge stopnje navaja, da je podlaga za izvršilni postopek zoper njo sodba Okrajnega sodišča v Mariboru I Ip 1052/2006 z dne 1. 6. 2007, na podlagi katere je dolžnica zaradi izterjave terjatve upnice S.G. v višini 12,972.588,00 SIT, sedaj 54.133,60 EUR, in zakonskih zamudnih obresti od glavnice od 12. 9. 1996 dalje, dolžna dovoliti izvršbo na svoji 1/2 nepremičnin in hkrati upnici povrniti 1.960,31 EUR pravdnih stroškov. Tako kot pritožnica navaja sama, je njena obveznost po sodbi, da dovoli izvršbo na predmetnih nepremičninah, vendar za izterjavo zneska 54.133,60 EUR in ne zneska 6.634,95 EUR. Sodišče je s sklepom o izvršbi In 661/2009 z dne 16. 12. 2009 dovolilo predlagano izvršbo na predmetne nepremičnine do višine poplačila terjatve upnice (54.133,60 EUR s pripadki) in prodajo teh nepremičnin, za izterjavo denarne terjatve (1.960,31 EUR) pa izvršbo na prejemke dolžnice. Ker je prišlo na predmetnih nepremičninah do spremembe lastništva, je namesto pritožnice v postopku hipotekarna dolžnica V.V. tista, ki mora dovoliti predlagano izvršbo na predmetnih nepremičninah do višine poplačila terjatve upnice (54.133,60 EUR s pripadki), medtem ko je glede poplačila denarne terjatve še zmeraj dolžnica pritožnica. Ta je kot dolžnica dolžna to obveznost izpolniti oziroma se bo prisilno izterjala z dovoljenimi izvršilnimi sredstvi v postopku In 661/2009. 17. Pritožnica v pritožbi očita neobravnavanje njenega zahtevka za poplačilo na razdelitvenem naroku. Pritožnici je pojasniti, da v skladu s tretjim odstavkom 207. člena ZIZ terjatve priglasijo upniki. Na razdelitvenem naroku pa lahko drugi upniki ali kdo drug, ki ima pravico biti poplačan iz kupnine, ali dolžnik izpodbija terjatev (201. člen ZIZ). Pritožnica je v postopku In 661/2009 nastopala kot dolžnica (glede nepremičnin do spremembe lastništva). Prvostopenjsko sodišče iz tega razloga njene zahteve za poplačilo utemeljeno ni obravnavalo.

18. Sodišče druge stopnje pa pritožnici v zvezi z njeno vlogo "zahtevek za poplačilo in razdelitev kupnine, alternativno pa nasprotna tožba", v katerem se pritožnica protivi obveznosti po I P 1052/2006, pojasnjuje, da znesek 6.634,95 EUR predstavlja vrednost spora za odmero sodne takse in ne predstavlja obveznosti, ki je naložena dolžnici s sodbo.

19. Po navedenem je sodišče druge stopnje pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.

20. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih pritožnika nista priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Gre za zadnje izvršilno dejanje postopka nepremičninske izvršbe (167. člen ZIZ). 2 Sklep o izročitvi nepremičnin: -240/1-0, 573-245/1-0, -248/0-0. 3 Sklep o izročitvi 1/2 nepremičnin -240/3-0 in -240/4-0. 4 Prvi odstavek 198. člena ZIZ glasi: "Po poplačilu terjatev iz 197. člena tega zakona se poplačajo terjatve, ki so zavarovane z zastavno pravico, terjatve upnikov, na katerih predlog je sodišče dovolilo izvršbo, zemljiški dolg, ter nadomestila za osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena, ki s prodajo ugasnejo". 5 Po citiranem členu se v primeru, če je upnik kupil nepremičnino za ceno, ki je nižja od ugotovljene vrednosti po 178. členu ZIZ, in pridobljena kupnina ne bi zadostovala za popolno poplačilo tega upnika, pri poplačilu tega upnika, ne glede na dejansko višino kupnine, šteje, da je upnik poplačan do višine ugotovljene vrednosti nepremičnine. 6 Ugotovljena vrednost nepremičnin do celote ID znak parc. št. 240/1, ID znak parc. št. 245/1 in ID znak parc. št. 248 dne 16. 9. 2015. 7 Ugotovljena vrednost nepremičnin do 1/2 celote ID znak parc. št. 240/3 in ID znak 240/4 dne 30. 5. 2013. 8 Sodišče druge stopnje je obresti izračunalo s programom za izračun zamudnih obresti, verificiranem pri Vrhovnem sodišču RS.