Jedro

Taksna obveznost za podredno postavljen zahtevek nastane z vložitvijo tožbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog z dne 28.8.2017, s katerim je tožeči stranki naložena obveznost plačila sodne takse za (nasprotno) tožbo v višini 1.005,00 EUR.

2. Pritožuje se tožeča stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepa tako, da bo plačilni nalog razveljavljen ali razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Navaja, da eventualna nasprotna tožba nima enakega statusa in pomena v smislu obravnavanja in vrstnega reda kot „navadna „ nasprotna tožba. Obravnavala se bo in o njej bo odločeno samo v primeru, da bo ugotovljeno, da v skupno premoženje pravdnih strank sodijo premoženjske pravice iz naslova tožnikovega življenjskega zavarovanja oz. da v skupno premoženje sodi tudi osebno avtomobil X. Tožnik prvenstveno meni, da navedeno ne sodi v skupno premoženje. Če pa bo ugotovljeno, da v skupno premoženje sodi to, kar toženka uveljavlja s tožbo, bodo izpolnjeni pogoji za obravnavanje nasprotne tožbe. Taksna obveznost še ni nastala; drugačno stališče prvostopenjskega sodišča je napačno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik meni, da taksna obveznost za nasprotno tožbo ni nastala, ker jo je vložil kot eventualno nasprotno tožbo; predlagal odločanje o zahtevku zgolj v primeru, da se bo sodišče postavilo na stališče, da v skupno premoženje pravdnih strank sodijo tudi njegove premoženjske pravice iz naslova življenjskega zavarovanja in osebni avtomobil X (eventualna kumulacija zahtevkov).

5. Taksna obveznost za tožbo – enako za nasprotno tožbo – nastane ob njeni vložitvi (1. točka prvega odstavka 5. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST-1). To velja tudi za podredno postavljene zahtevke, saj za tak primer zakon izjeme od splošne določbe o nastanku taksne obveznosti ne predpisuje. V sodni praksi in teoriji1 je sprejeto stališče, da tudi v primeru vlaganja podrednih zahtevkov taksna obveznost nastane ob njihovi vložitvi. Pomembno je le, ali gre za različne zahtevke ali en zahtevek v različnih oblikah.

6. Tožnik uveljavlja večji (dodaten) obseg skupnega premoženja, kot ga toženka uveljavlja s tožbo. Podredna postavitev zahtevka ne pomeni, da do njegovega obravnavanja ne more priti pred odločitvijo o toženkinem zahtevku. Samó odločitev o njem je pogojevana z uspešnostjo toženkinega zahtevka o obsegu skupnega premoženja. Sodno takso je torej pritožnik dolžan plačati; plačilo sodne takse je predpostavka za obravnavanje nasprotne tožbe (105.a. čl. ZPP).

7. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 154. čl. ZPP).

1 Vladimir Balažic, Možne pravne razlage nekaterih pravnih vprašanj, Pravosodni bilten št. 2/2003