Jedro

Ne glede na način končanja pravdnega postopka po izpolnitvi pogojev za njegovo nadaljevanje (drugi odstavek 301. člena ZFPPIPP), je predpisana dolžnost navedbe že nastalih stroškov sodnega uveljavljanja terjatve v zahtevku za priznanje terjatve pozitivna procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da bi sodišče v pravdnem postopku smelo odločati o zahtevku upnika za povrnitev teh pravdnih stroškov, ki so nastali do začetka stečajnega postopka. Takšna dodatna ovira za uveljavljanje stroškovnega zahtevka v pravdi je utemeljena na načelu koncentracije v stečajnem postopku, saj omogoča, da se že v fazi preizkusa terjatev ugotovi obseg vseh terjatev in z njimi povezanih stroškov, ki vplivajo na možnost poplačila upnikov. Ker v obravnavanem primeru tožena stranka stroškov pravdnega postopka, ki so nastali pred začetkom stečajnega postopka, v stečajnem postopku ni prijavila, navedena procesna predpostavka ni bila izpolnjena, zato zahtevek tožeče stranke za povračilo pravdnih stroškov nastalih pred začetkom postopka osebnega stečaja ni utemeljen.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, in se izpodbijani sklep v 3. točki izreka spremeni tako, da se glasi: „Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku petnajst dni povrniti pravdne stroške v znesku 373,32 EUR.“

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 50,40 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 1. 10. 2019 je sodišče prve stopnje odločilo, da se pravdni postopek nadaljuje in se zaradi umika tožbe postopek ustavi ter, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v petnajstih dneh povrniti pravdne stroške v znesku 907,16 EUR. Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP, kot potrebne stroške toženi stranki priznalo po odvetniku priglašene stroške v skladu z Odvetniško tarifo v znesku 906,16 EUR in sicer: 500 točk za sestavo odgovora na tožbo z dne 14. 5. 2018, 50 točk za pregled listin in sestanek s stranko, 500 točk prva pripravljalna vloga z dne 29. 8. 2018, 125 točk pristop na narok za glavno obravnavo dne 20. 6. 2018, trajanje 40 točk, 2 % manipulativnih stroškov ter 22 % DDV, kar skupaj znaša 907,16 EUR.

2. Tožeča stranka se je pritožila zoper 3. točko uvodoma navedenega sklepa, s katero je sodišče toženi stranki naložilo povračilo pravdnih stroškov in sicer glede zneska 533,84 EUR. Tožeča stranka navaja, da so stroški za sestavo odgovora na tožbo z dne 14. 5. 2018, pregled listin in sestanek s stranko pred 14. 5. 2018 in stroški naroka za glavno obravnavo z dne 20. 6. 2018, nastali pred začetkom postopka osebnega stečaja nad tožečo stranko. Navedeni stroški zato ne morejo biti obravnavani kot strošek stečajnega postopka, ampak se lahko plačajo edino po pravilih ZFPPIPP o plačilu terjatev upnikov. Za odločitev glede povrnitve navedenih stroškov je ključno, da so nastali pred začetkom postopka osebnega stečaja. Navedeni stroški predstavljajo terjatev tožene stranke, ki bi jo ta morala prijaviti v stečajnem postopku v trimesečnem roku po objavi oklica o začetku stečajnega postopka oziroma v postopku osebnega stečaja, lahko tudi kasneje. Ni pa takšne terjatve mogoče šteti kot strošek stečajnega postopka v smislu 354. člena ZFPPIPP, saj bi v primeru, da bi bili navedeni stroški, ki so nastali pred začetkom stečajnega postopka, obravnavani kot strošek stečajnega postopka in bi bili poplačani v celotnem znesku, bilo kršeno načelo enakega obravnavanja upnikov iz 46. člena ZFPPIPP. Tožeča stranka je pritožbenemu sodišču predlagala, naj izpodbijani sklep spremeni, tako da tožeči stranki naloži v plačilo stroške v znesku 373,23 EUR v izpodbijanem delu pa zgolj ugotovi obstoj terjatve iz naslova pravdnih stroškov v znesku 533,84 EUR in toženi stranki naloži plačilo sodne takse za pritožbo v znesku 50,40 EUR.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pravica do povračila stroškov pravdnega postopka je terjatev stranke, ki nastane praviloma šele ob koncu postopka, ko sodišče o njej odloči na zahtevo stranke z odločbo s katero se postopek pred sodiščem konča (četrti odstavek 163. člena ZPP), vendar pa ti stroški nastanejo že prej med tekom pravdnega postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP). V sodni praksi je že bilo zavzeto stališče, da je za odločitev glede povrnitve stroškov pravdnega postopka v primeru, če se tekom pravdnega postopka začne postopek zaradi insolventnosti, pomembno dejstvo, kdaj so pravdni stroški upnika, ki je v postopku uspel, nastali. Stroški pravdnega postopka, ki so nastali še pred začetkom stečajnega postopka predstavljajo terjatev upnika, ki bi jo slednji moral v stečajnem postopku prijaviti v trimesečnem roku po objavi oklica o začetku stečajnega postopka (drugi odstavek 59. člena ZFPPIPP). Tovrstnih terjatev ni mogoče šteti kot strošek stečajnega postopka v smislu 354. člena ZFPPIPP.1

5. Po začetku stečajnega postopka se sodno varstvo zahtevka za izpolnitev obveznosti stečajnega dolžnika, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika lahko uveljavlja le v stečajnem postopku. Ker je terjatev iz naslova stroškov postopka nastala pred začetkom stečajnega postopka, bi bila lahko kvečjemu plačana iz razdelitvene mase po pravilu ZFPPIPP o plačilu terjatev upnikov (tretji odstavek 278. člena ZFPPIPP), skladno z načelom koncentracije (227. člen ZFPPIPP). Načelo koncentracije posega tudi v položaj tistih upnikov, ki so pred začetkom stečajnega postopka že uveljavljali sodno varstvo v pravdi. Takšen poseg je upravičen zaradi uveljavitve načela enakega obravnavanja upnikov, ki so v enakem položaju do insolventnega dolžnika. Načelo koncentracije pripelje do posledice, da obstajajo razlogi za prekinitev postopka do zaključka faze preizkušanja prijavljenih terjatev v stečaju, to je do objave sklepa o preizkusu terjatev (drugi odstavek 301. člena ZFPPIPP). Odvisno od rezultata faze preizkušanja terjatev, bo pravdno sodišče v nadaljevanju postopka pravdo končalo z vsebinskim obravnavanjem ali pa z zavrženjem tožbe (osmi odstavek 301. člena ZFPPIPP).

6. VSRS je zavzelo stališče (22. točka sklepa III Ips 33/2018 z dne 28. 8. 2018), da je ne glede na način končanja pravdnega postopka po izpolnitvi pogojev za nadaljevanje postopka (drugi odstavek 301. člena ZFPPIPP), predpisana dolžnost navedbe že nastalih stroškov sodnega uveljavljanja terjatev v zahtevku za priznanje terjatve pozitivna procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da bi sodišče v pravdnem postopku smelo odločati o zahtevku upnika za povrnitev teh pravdnih stroškov, ki so nastali do začetka stečajnega postopka. Takšna dodatna ovira za uveljavljanje stroškovnega zahtevka v pravdi je utemeljena na načelu koncentracije v stečajnem postopku, saj omogoča, da se že v fazi preizkusa terjatev ugotovi obseg vseh terjatev in z njimi povezanih stroškov, ki vplivajo na možnost poplačila upnikov.

7. Ker v obravnavanem primeru tožena stranka stroškov pravdnega postopka, ki so nastali pred začetkom stečajnega postopka v stečajnem postopku ni prijavila, navedena procesna predpostavka ni bila izpolnjena, zato zahtevek tožeče stranke za povračilo pravdnih stroškov nastalih pred začetkom postopka osebnega stečaja ni utemeljen. Tožeča stranka je tako upravičena le do plačila stroškov pripravljalne vloge z dne 29. 8. 2018 v višini 500 točk, 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR po Odvetniški tarifi skupaj znaša 373,32 EUR.

8. Ker je pritožba utemeljena, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišče prve stopnje v izpodbijani 3. točki izreka spremenilo, kot izhaja iz izreka sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

9. Ker je tožeča stranka s pritožbo uspela, ji je dolžna tožena stranka povrniti pritožbene stroške in sicer sodno takso za pritožbo v znesku 50,40 EUR (tarif. št. 3009 ZST-1) v roku petnajst dni (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Primerjaj VSK sklep Cpg 405/2015 z dne 24. 5. 2016, VSL sklep II Cp 2523/2015 z dne 21. 10. 2015, VSK sklep Cpg 130/2013 z dne 13. 6. 2013.