Jedro

Dolžna taksa se plača ob nastanku taksne obveznosti, sicer se plača še kazenska taksa v višini 50% pribitka na dolžno takso.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom, izdanim na podlagi 1. odstavka 30. člena Zakona o sodnih taksah (ZST) ugotovilo, da tožnica kot taksna zavezanka ni v predpisanem 15-dnevnem roku od prejema taksnega opomina plačala takso za sodbo (vrednost 1000 točk), takso za pritožbo (vrednost 2000 točk) in takso za taksni opomin (vrednost 500 točk), vse v skupnem znesku 66.500,00 SIT, zaradi česar je dolžna plačati še kazensko takso v višini 50% pribitka na dolžno takso v znesku 33.250,00 SIT. Na podlagi 30. člena ZST je izvajalcu plačilnega prometa (...) naročilo, da s transakcijskega računa taksne zavezanke prenese znesek 99.750,00 SIT na račun sodnih taks.

Tožeča stranka v pritožbi, ki jo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov (1. odstavek 172. člena ZUS) navaja, da naj bi sodišče pri izdaji sklepa prezrlo 33. člen ZST, po katerem se v primeru, če višje sodišče razveljavi odločbo nižjega sodišča taksa, plačana za prvo odločbo, všteje v takso za novo odločbo. Meni, da pojem "odločba" zajema tudi pravno sredstvo, saj bi drugačna razlaga pripeljala do neenakosti pred zakonom. Predlaga, da se o postopku odloča na glavni obravnavi.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, pritožbeni razlogi pa neutemeljeni.

Glede na podatke sodnega spisa je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnica dolžna plačati takso za sodbo U 442/2003-17 z dne 3.11.2005 (2. odstavek 3. člena ZST) ter takso za pritožbo, vloženo dne 12.12.2005 (1. odstavek 3. člena ZST). Tožnica omenjenih taks ni plačala ob nastanku taksne obveznosti (4. člen ZST), zato je dolžna plačati tudi takso za opomin (4. odstavek 26. člena ZST), ki ji je bil pravilno vročen 18.12.2005 (povratnica pripeta k listovni številki 52 sodnega spisa) z opozorilom po 5. odstavku 26. člena ZST.

Ni sporno, da taksna zavezanka dolžne takse v skupnem znesku 66.500,00 SIT ni plačala v roku, določenem v 26. členu ZST. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno in pravilno odločilo, da je dolžna plačati še kazensko takso v višini 50% pribitka na dolžno takso (5. odstavek 7. člena v zvezi z 29. in 30. členom ZST) ter, da se izpodbijani sklep po njegovi pravnomočnosti pošlje v izvršitev organizaciji, pooblaščeni za plačilni promet, pri kateri ima taksna zavezanka odprt račun oziroma denarna sredstva (5. odstavek 30. člena ZST).

Pravno podlago za ugotovitev, koliko znašata neplačana taksa in kazenska taksa, je imelo sodišče prve stopnje v določbi 1. odstavka 30. člena ZST, kar je tudi predmet tega postopka. Zato pritožbeni ugovor glede neupoštevanja določbe 33. člena ZST ne more vplivati na drugačno odločitev.

Pritožbeno sodišče ni opravilo glavne obravnave, ker za to niso bili izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 77. člena ZUS.

Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 73. člena ZUS in v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.