Jedro

Na splošno izraženi pomisleki o zakonitosti delovanja države oziroma njenih organov, brez konkretizacije kakršnegakoli očitka, ki bi se nanašal na konkretno sodišče, niso utemeljen razlog za prenos pristojnosti. Za obstoj utemeljenega dvoma v nepristranskost sodišča tudi ne zadošča (posplošeno navedena in neizkazana) trditev o tem, da sodišče verjetno nima potrebne avtonomnosti in zmožnosti odločiti v zadevi zaradi morebitnih pritiskov in nedovoljenega vplivanja.

Izrek

I.Predlog se zavrne.

II.Odločitev o stroških odgovora na predlog se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Toženci so podali predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, Okrajnega sodišča v Ljubljani, po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navajajo, da Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu verjetno nima potrebne avtonomnosti in zmožnosti odločiti o tej pravdni zadevi, predvsem zaradi morebitnih pritiskov in nedovoljenega vplivanja s strani tožnice, njenih družbenikov oziroma poslovodje in z njimi povezanih oseb. Tožnica naj bi zgradila malo hidroelektrarno brez gradbenega dovoljenja ter naj bi pridobila dovoljenje za obratovanje na podlagi lažnih listin in zavajanja pristojnih državnih organov. Pristojni državni organi naj bi bili izpostavljeni lastni odgovornosti, ker naj bi dopuščali nezakonito obratovanje male hidroelektrarne in naj bi s tem v zvezi opustili ukrepanje po uradni dolžnosti. Trdijo, da bi bilo treba Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu razbremeniti možnih pritiskov ali nedovoljenih vplivanj, ker naj bi bila predmetna pravda v neposredni povezavi s poskusom nadaljnjega prikrivanja ali opravičevanja nezakonitega obratovanja male hidroelektrarne.

2.Tožnica v odgovoru predlogu za prenos pristojnosti nasprotuje. Poudarja, da toženci predlog utemeljujejo na pavšalnih in popolnoma nekonkretiziranih domnevah. Toženci ne izkažejo niti ne navedejo, kakšni pritiski naj bi obstajali in kaj je tisto, kar naj bi onemogočalo avtonomnost sodišča v Slovenj Gradcu. Navedbe o domnevno nezakonitem obratovanju hidroelektrarne so vprašanja, ki spadajo v upravne in druge postopke. Predlog tožencev pomeni zlorabo procesne pravice.

3.Predlog ni utemeljen.

4.Delegacija pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je treba razloge zanjo razlagati restriktivno. Gre za procesni institut, ki zagotavlja uresničevanje ustavne pravice do nepristranskega sojenja iz 23. člena Ustave RS. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Med druge tehtne razloge, ki lahko utemeljujejo delegacijo pristojnosti, sodna praksa uvršča tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta je okrnjena, če bi odločanje pred tem sodiščem v očeh zunanjega opazovalca vrglo senco dvoma, ali je sojenje v takšnem položaju res lahko nepristransko, oziroma če gre za okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost (celega) sodišča.

5.Vrhovno sodišče ocenjuje, da iz predloga ne izhaja nobena okoliščina, ki bi utegnila povzročiti dvom strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in bi lahko ogrozila percepcijo javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu kot nosilca sodne funkcije.

6.Toženci v predlogu (niti pavšalno) ne navajajo nobenega očitka, ki bi se sploh kakorkoli nanašal na ravnanje Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, v predmetnem postopku ali v preteklosti. Posplošeno govorijo le o širšem delovanju države oziroma njenih organov. Glede na to, da med državne organe spadajo vsi organi, pomembni za delovanje države, na splošno izraženi pomisleki o zakonitosti njihovega delovanja, ne da bi konkretizirali kakršenkoli očitek, ki bi se nanašal na konkretno sodišče, ni utemeljen razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v smislu 67. člena ZPP. Toliko bolj, ker izdaja gradbenih dovoljenj in dovoljenj za obratovanje (na katere se v predlogu zatrjevane nepravilnosti nanašajo) niso v pristojnosti sodišč, ampak upravnih organov.

7.Prav tako za obstoj utemeljenega dvoma v nepristranskost Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu ne zadošča (posplošeno navedena in neizkazana) trditev, da Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu verjetno nima potrebne avtonomnosti in zmožnosti odločiti o predmetni zadevi zaradi morebitnih pritiskov in nedovoljenega vplivanja (brez opredelitve, na katere sodnike - vse ali le nekatere) s strani tožnice, njenih družbenikov oziroma poslovodje ter z njimi povezanih oseb.

8.Objektivna nepristranskost celega sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, v konkretnem primeru po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu. Vrhovno sodišče je zato predlog za delegacijo pristojnosti zavrnilo.

9.Tožnica je priglasila stroške odgovora na predlog za prenos pristojnosti. Ne gre za odločanje o pravnem sredstvu, ampak o predlogu v posebnem postopku, ki je pridružen postopku prvostopenjskega sodišča. Skladno s četrtim odstavkom 163. člena ZPP sodišče o zahtevi za povrnitev stroškov odloči v sodbi ali sklepu, s katerim se postopek konča, zato je Vrhovno sodišče odločilo, da se odločitev o stroških odgovora na predlog za prenos pristojnosti pridrži za končno odločbo.