Jedro

Nepomembno je, da je tudi tožeča stranka imela dostop do prostora z električno omarico in varovalkami ter da bi njene delavke v trgovini lahko preverile, ali stropne luči ne svetijo zaradi neprivite varovalke, saj druga toženka odprave posledic svojega motilnega dejanja (samo po sebi je razumljivo, da v neosvetljenem prostoru ob odsotnosti dnevne svetlobe ni mogoče neovirano poslovati) ne more prelagati na tožečo stranko. Zato je bil tožbeni zahtevek utemeljen tudi v delu, da se prvima dvema toženkama prepove izklapljanje elektrike.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni: a) I. točka izreka tako, da se na koncu pred piko doda besedilo: „ter izklapljanje elektrike za del ali celotni navedeni poslovni prostor, kar bi preprečilo normalno in nemoteno delovanje vseh luči in električnih aparatur v navedenem poslovnem prostoru.“ b) IV. točka izreka tako, da se glasi: „Tožeča, prva tožena in druga tožena stranka krijejo vsaka svoje pravdne stroške.

Tožeča stranka je dolžna povrniti tretji in četrti toženi stranki pravdne stroške v znesku 404,46 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.“

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Prva in druga tožena stranka sta dolžni povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 163,74 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

IV. Tretja, četrta in šesta tožena stranka krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prvi in drugi toženi stranki prepovedalo posegati v posest tožeče stranke v poslovnem prostoru na naslovu M. (v naravi gre za vogalno trgovino „D“, v kateri tožeča stranka izvaja trgovsko dejavnost), še zlasti pa jima je prepovedalo izklapljanje telefona in internetne povezave za ta poslovni prostor (I. točka izreka). V preostalem delu je prvo sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek (II. točka izreka). Ugovorom toženih strank zoper sklep o začasni odredbi je ugodilo in sklep razveljavilo ter predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo (III. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov prvih štirih tožencev v višini 808,91 EUR, pete toženke v višini 421,51 EUR in šeste toženke v višini 490,23 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka, ki izpodbija odločitev v II. in IV. točki sklepa, pri čemer uveljavlja pritožbena razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sklep tako, da se prepoved motilnih dejanj iz I. točke sklepa razširi še na 3., 4. in 6. toženo stranko, da se prvim štirim tožencem prepove motilna dejanja z izklapljanjem elektrike in da so tožene stranke (razen pete toženke) dolžne povrniti tožeči stranki pravdne stroške. Podrejeno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da bi se prvo sodišče lahko prepričalo (če bi zaslišalo pričo T. Č.), da so bile temu delavcu podane grožnje, ki niso omogočale normalnega dela ter da je bila elektrika izključena v skladu z napovedjo prvih štirih tožencev zaradi neizpraznitve poslovnega prostora. Prvi štirje toženci so ves čas ravnali usklajeno. Čeprav je navodilo za odklop telefona in interneta podala le druga toženka za prvo toženo stranko, je to napravila na podlagi dogovora s tretjim in četrtim tožencem. Zgolj dejstvo, da je nekdo od njih fizično izvedel motilno dejanje, še ni dovolj, da se zoper ostale zavrne tožbeni zahtevek. Prepoved motilnih dejanj bi se zato morala izreči vsem prvim štirim tožencem. Glede 6. tožene stranke se ne strinja s stališčem sodišča, da ni podan element protipravnosti. Vprašanje ZEKom je povezano s vprašanjem pravne podlage, ki je po 426. členu ZPP izključeno. 6. tožena stranka je bila v vlogi izpolnitvenega pomočnika prvih štirih tožencev. Glede odklopa elektrike sodišče ni upoštevalo, da je bilo motilno dejanje napovedano, da je na strani tožencev zanj bil ekonomski interes in da je neprepričljiv izgovor tožene stranke o preslabo privitih varovalkah. Iz izpovedi prič M. K. in A. C. je razvidno, da je B. prišla z namenom odklopiti električno energijo zaradi neplačanih računov. V tem delu sodišče ni presojalo zadeve celovito. Manjka presoja, kakšen je bil interes tožencev, zakaj so skušali v poslovnem prostoru zagotoviti elektriko za računalnik s podaljškom in zakaj B. prodajalk, ki so prosjačile za elektriko, ni potolažila s tem, da je ne bo odklopila, ampak gre samo za preverjanje, kako je zvezana. Napačna je tudi odločitev o pravdnih stroških.

3. Prvi štirje toženci in šesta tožena stranka v odgovorih na pritožbo predlagajo njeno zavrnitev. Peta tožena stranka ni odgovorila na vročeno pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Glede na trditveno podlago in obseg substanciranosti dokaznega predloga je prvo sodišče utemeljeno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje priče T. V. tožbi in prvi pripravljalni vlogi je tožeča stranka glede te priče podala le splošno pojasnilo, da je priča obveščena o dogajanju v prodajalnah oziroma da bo izpovedala o okoliščinah nastalega motenja, na naroku 16.4.2014 pa na vprašanje, o čem bi priča lahko izpovedala, ni navedla ničesar konkretnega, kar bi ravno tretjo in četrto toženo stranko povezovalo z zatrjevanimi motilnimi dejanji (predhodne pretnje prvih štirih tožencev z odklopom elektrike v tem pogledu ne zadoščajo za obstoj motilnega dejanja). Trditev, da je druga toženka poskrbela za odklop telefona in interneta na podlagi dogovora s tretjo in četrto toženo stranko, je neupoštevna pritožbena novota (prvi odstavek 337. člena ZPP). Zavrnitev tožbenega zahtevka v delu, ki se nanaša na tretjo in četrto toženo stranko, je pravilna in se pritožbeno sodišče v tem delu v izogib ponavljanju sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa.

6. Enako velja glede zavrnitve tožbenega zahtevka zoper šesto toženo stranko. Njeno ravnanje ni bilo protipravno, kot je pravilno obrazložilo prvo sodišče, in je ni mogoče šteti za izpolnitvenega pomočnika prve in druge tožene stranke. Določba 426. člena ZPP nima nobene zveze z vprašanjem, ali je zatrjevano motilno dejanje protipravno.

7. V zvezi z izklopom elektrike pritožba utemeljeno graja zavrnitev tožbenega zahtevka v obsegu, ki se nanaša na prvi dve toženki. Ob ugotovitvi, da so prvi štirje toženci na predhodnem sestanku grozili z odklopom elektrike (zaradi neplačanih računov), da sta prvi dve toženki pred tem že motili posest tožeče stranke z izklopom telefona in internetne povezave, da je drugotoženka (ki je po ugotovitvah prvega sodišča v obravnavanih dogodkih ravnala v svojem imenu in kot direktorica prve toženke) nato prišla 11.3.2014 navsezgodaj v trgovino in poskrbela za izklop elektrike v trgovini tožeče stranke (zaradi neplačanih računov po izpovedbi A. C., česar prvo sodišče očitno ni upoštevalo zaradi napačne materialnopravne presoje zadeve) in da je druga toženka pozneje tega dne delno poskrbela za ponoven priklop elektrike v prostorih trgovine, čez dva dni pa še za polno osvetlitev prostorov s privitjem varovalke, je materialnopravno napačen zaključek prvega sodišča, da glede odklopa elektrike ni šlo za motilno dejanje in da posest tožeče stranke ni bila motena. Bistveno je, da je v tistih okoliščinah (ko je do spora že prišlo in so prvi štirje toženci želeli doseči tožničino izpraznitev trgovine) druga toženka prekinila dobavo elektrike tožeči stranki, kar predstavlja motilno dejanje, zaradi njega pa je bila motena tudi posest tožeče stranke. Nepomembno je v tem pogledu, da je tudi tožeča stranka imela dostop do prostora z električno omarico in varovalkami ter da bi njene delavke v trgovini lahko preverile, ali stropne luči ne svetijo zaradi neprivite varovalke, saj druga toženka odprave posledic svojega motilnega dejanja (samo po sebi je razumljivo, da v neosvetljenem prostoru ob odsotnosti dnevne svetlobe ni mogoče neovirano poslovati) ne more prelagati na tožečo stranko. Zato je bil tožbeni zahtevek utemeljen tudi v delu, da se prvima dvema toženkama prepove izklapljanje elektrike.

8. Navedeno je narekovalo delno spremembo odločitve o glavni stvari, s tem pa tudi delno spremembo stroškovne odločitve. Tožeča stranka je v obsegu zoper prvi dve toženki uspela s pretežnim delom prepovednega zahtevka, restitucijski del tožbenega zahtevka pa je prvo sodišče zavrnilo. V tem razmerju je njihov uspeh v sporu delen, zato tožeča, prva in druga tožena stranka krijejo vsaka svoje pravdne stroške (drugi odstavek 154. člena ZPP). Tožeča stranka je zato dolžna povrniti tretji in četrti toženi stranki njima ustrezen del pravdnih stroškov v znesku 404,46 EUR (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 161. člena ZPP).

9. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi in spremenilo sklep prvega sodišča tako, kot je razvidno iz izreka, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep prvega sodišča (353. člen, 358. člen in drugi odstavek 165. člena ZPP).

10. Tožeča stranka je v pritožbenem postopku delno uspela (proti prvima dvema toženkama), glede na obseg pritožbenega izpodbijanja sklepa prvega sodišča pa znaša njen pritožbeni uspeh okoli 40 %. V tem obsegu sta prvi dve toženki dolžni povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka, in sicer v znesku 163,74 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (drugi odstavek 154. člena ZPP). Stroški so odmerjeni v skladu z ZOdvT in ZST-1, po višini pa so razvidni iz posamičnih priznanih postavk specificiranega stroškovnika v pritožbi. Tretja, četrta in šesta tožena stranka z odgovoroma na pritožbo niso prispevale k rešitvi zadeve, zato krijejo svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP).