Jedro

Sama trditev o izpolnitvi procesne predpostavke za izdajo začasne odredbe, brez predloženih dokazov, za dokazovanje ne zadošča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 773/2001-12 dne 28.5.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo zahtevo tožnikov za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS). V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je med drugim navedlo, da sta tožnika dne 9.5.2001 vložila tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 9.4.2001, s katero je bila zavrnjena njuna pritožba proti odločbi Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije Območne enote L. z dne 17.8.2000. Z njo je navedeni prvostopni organ odločil, da morata tožnika za svoja otroka - hči E., roj. 6.10.1997 in sina D., roj. 9.12.1999 v roku devetdesetih dni od prejema odločbe urediti obvezno cepljenje proti otroškim nalezljivim boleznim (davici, mrtvičnemu krču, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, ošpicam, rdečkam in mumpsu) in mu v navedenem roku tudi predložiti dokazilo (cepno knjižico) s potrjenim cepilnim statusom. Dne 21.5.2001 sta tožnika zahtevala izdajo začasne odredbe po 1. odstavku po 69. členu ZUS, s katero naj bi sodišče odložilo izvršitev v upravnem sporu izpodbijanega upravnega akta.

Po določbi 1. odstavka 69. člena ZUS je mogoče začasno odredbo za odložitev izvršitve upravnega akta od sodišča zahtevati v primeru, če izvršitve akta na zahtevo tožnika ne odloži pristojni organ, določen v 2. odstavku 30. člena ZUS. To pomeni, da je zahteva za odložitev izpodbijanega akta, vložena pri pristojnem organu iz 2. odstavka 30. člena ZUS, torej pri organu, ki je pristojen za izvršbo izpodbijanega akta, ter brezuspešen potek 7 dnevnega roka za odločitev o tej zahtevi (3. odstavek 30. člena ZUS), procesna predpostavka, za vložitev predloga za izdajo začasne odredbe pri sodišču. Ker pa sta tožnika v obravnavani zadevi zatrjevala, da sta izpolnila navedeno procesno predpostavko, niti v tožbi, niti v zahtevi za izdajo začasne odredbe, pa nista priložila listin, ki bi njeno izpolnitev dejansko izkazovale, je sodišče predlog zavrglo.

Tožnika se z odločitvijo sodišča prve stopnje ne strinjata. V pritožbi navajata, da sta že dne 9.5.2001 zahtevala od organa, pristojnega za izvršbo, da odloži izvršitev izpodbijanega upravnega akta do izdaje pravnomočne sodne odločbe. Njuna zahteva je bila zavrnjena s sklepom z dne 17.5.2001, ki jima je bil vročen dne 23.5.2001. Prilagata fotokopijo zahteve ter fotokopijo povratnice sprejema vloge. Navajata še, da lahko cepljenje zaradi stranskih učinkov povzroči škodo na zdravju sicer zdravih otrok. Ker nobena zdravstvena ustanova ne more zagotoviti, da zaradi cepljenja ne bo nastala škoda tudi na zdravju njunih otrok, menita da so podani pogoji za izdajo zahtevane začasne odredbe. Smiselno predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijani sklep pravilno temelji na določbi 1. odstavka 69. člena ZUS, po kateri tožnik lahko zahteva izdajo začasne odredbe, če pristojni organ v primerih in pod pogoji iz 2. odstavka 30. člena ZUS ne odloži izvršitve upravnega akta do sodne odločbe. Navedeno pomeni, da mora tožnik v zahtevi za izdajo začasne odredbe navajati in tudi verjetno izkazati pogoje za njeno izdajo. ZUS namreč sodišču ne nalaga, da brez predloženih dokazov in po uradni dolžnosti ugotavlja obstoj pogojev za izdajo začasne odredbe. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da sama trditev o izpolnitvi procesne predpostavke, brez predloženih dokazov, za njeno dokazovanje ne zadošča. Sodišče prve stopnje je zato takšno zahtevo tožnikov utemeljeno zavrglo. Prav iz navedenih razlogov pa tožnika tudi ne moreta šele v pritožbi, torej v postopku na drugi stopnji, dopolnjevati svojih navedb in predlagati dokaze o izpolnjevanju pogojev za izdajo zahtevane začasne odredbe.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.