Jedro

Izvršbo na podlagi izvršilnega naslova izdanega proti družbi z omejeno odgovornostjo je mogoče uspešno vložiti zoper družbenika, če se družba ni uskladila z določbami ZGD, saj na ta način odgovarja kot družba z neomejeno odgovornostjo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški upnika so nadaljnji izvršilni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za izvršbo z dne 9.10.1998, opr. št. I 98/09085. Zoper ta sklep se pritožuje upnik iz razlogov napačne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v nadaljnje postopanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je upnik že dne 21.6.1996 pri Okrajnem sodišču v Kopru vložil predlog za izvršbo zoper glavnega dolžnika - družbo E... d.o.o. Šmarje, ki jo je sodišče dovolilo. Sklep o izvršbi je postal pravnomočen, vendar ni bil izvršen, ker glavni dolžnik ne posluje in nima sredstev za plačilo upnikove terjatve. Glede na tako stanje je upnik dne 3.4.1998 vložil predlog za izvršbo zoper subsidiarnega dolžnika, ker dolga od primarnega dolžnika ni bilo mogoče izterjati in so zato na podlagi 6. odst. 580. čl. ZGD v zvezi s 1. odst. 101. čl. ZGD izpolnjeni pogoji za uveljavitev subsidiarne odgovornosti dolžnika kot edinega družbenika glavnega dolžnika za dolg po izvršilnem naslovu. Upnik je torej svoj dolg najprej terjal od družbe kot glavnega dolžnika in to v sodnem postopku, zato šteje, da je s sprožitvijo postopka zoper glavnega dolžnika izpolnjen pogoj, po katerem sme uveljavljati odgovornost subsidiarnega dolžnika, če glavni dolžnik na pisno zahtevo ne izpolni svoje obveznosti. Upnik meni, da določbe 6. odst. 580. čl. ZGD in določbe 1. odst. 101. čl. in 102. čl. ZGD predstavljajo zakonsko podlago za obveznost subsidiarnega dolžnika. Terjatev je torej na dolžnika prešla na drug način, kar daje podlago za presumpcijo prehoda obveznost v smislu 24. čl. ZIZ, pa čeprav upnik ni predložil izvršilnega naslova, iz katerega bi izhajala obveznost subsidiarnega dolžnika.

Pritožba je utemeljena.

Uvodoma pritožbeno sodišče pripominja, da je sodišče zavrglo predlog za izvršbo z dne 9.10.1998, čeprav tega dne predlog za izvršbo ni bil vložen. Upnik je vložil predlog za izvršbo priporočeno po pošti dne 3.4.1998, dne 9.10.1998 pa je vložil predlog, s katerim je prosil za pospešitev postopka.

Prav pa je dati pritožbi, da je sodišče pri svoji odločitvi, da se predlog zavrže, zmotno uporabilo materialno pravo. Vendar pa je treba tudi takoj dodati, da tudi upnik ne izvaja svoje upravičenosti, da vloži predlog za izvršbo na podlagi pravnomočne sodbe zoper družbo E... d.o.o. iz pravilnih materialnopravnih določb. Osnova za odločanje v tej zadevi je res določba 6. odst. 580. čl. ZGD, vendar pa je treba reči, da ne samo ta določba, ampak cel Zakon o gospodarskih družbah ne vsebuje določbe, da je izvršba zoper družbenika možna že na podlagi samega izvršilnega naslova zoper družbo. V tej zvezi je treba upoštevati Zakon o izvršilnem postopku.

Sodišče prve stopnje v svojem sklepu ne navaja nobenega določila Zakona o izvršilnem postopku, upnik pa v svoji pritožbi citira 24. čl. ZIZ, ki pa tudi ne nudi opore za dovolitev izvršbe na podlagi sodbe zoper družbo E... d.o.o. Rešitev je torej treba najti drugje in to je v določilu 25. čl. ZIZ, ki določa, da lahko sodišče na upnikov predlog dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova izdanega proti družbi z neomejeno odgovornostjo ali komanditni družbi, neposredno proti družbeniku, ki je osebno odgovoren, če upnik z izpiskom iz sodnega registra dokaže njegov status družbenika. Zakon torej postavlja za pogoj, da je izvršilni naslov izdan proti družbi z neomejeno odgovornostjo ali komanditno družbo, v našem primeru pa je bil izvršilni naslov izdan proti družbi z omejeno odgovornostjo. Na prvi pogled bi torej kazalo, da takemu predlogu kot ga je vložil upnik ni mogoče ugoditi, vendar pa je treba pri tem upoštevati določbo 6. odst. 580. čl. ZGD, ki določa, da če se obstoječe kapitalske družbe v zasebni lastnini ne vskladijo z določbami tega zakona, odgovarjajo za obveznosti do upnikov kot družbeniki v družbi z neomejeno odgovornostjo oziroma kot podjetnik. Treba bo torej ugotoviti ali se je družba E... d.o.o. uskladila z določbami ZGD in če se ni, potem odgovarja kot družbeniki v družbi z neomejeno odgovornostjo oziroma kot podjetnik. V takem primeru pa je torej možno vložiti izvršbo direktno zoper družbenika, torej zoper našega dolžnika.

V ponovljenem postopku bo torej moralo sodišče prve stopnje presojati ali so izpolnjeni pogoji po 25. čl. ZIZ in še dodatno posvetiti nakaj pozornosti, seveda samo v primeru, če bo menilo, da je predlog za izvršbo utemeljen, tudi dejstvom, da je bil izvršilni naslov izdan v smislu takrat veljavnega 327. čl. ZPP.

Pritožbeno sodišče je torej v skladu z določbo 3. točke 365. čl. ZPP ugodilo pritožbi in sklep razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek.