Jedro

Pogoj strokovne izobrazbe, ki ga kot enega izmed kumulativno določenih pogojev za ustreznost nove ponujene zaposlitve zahteva 40. člen ZZRZI, je izpolnjen, če se za ponujeno zaposlitev zahteva enaka vrsta in raven (stopnja) izobrazbe, ki ustreza invalidovi dejansko pridobljeni izobrazbi. Ustrezna zaposlitev za tožnico bi bila upoštevajoč določbo 40. člena ZZRZI torej zaposlitev na drugem delovnem mestu, za katerega se prav tako zahteva VII. stopnja izobrazbe (ter enaka vrsta izobrazbe, kot jo ima tožnica), ob predpostavki, da je tožnica za takšno delovno mesto usposobljena in v okviru svoje invalidnosti delovno zmožna.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 229,50 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka tega roka do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je odločilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, imenovana Prenehanje pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, s ponudbo dveh izbranih novih pogodb o zaposlitvi za delovno mesto Vzgojitelj predšolskih otrok - pomočnik vzgojitelja v skupini 4 - 6 let ali za delovno mesto Spremljevalka otroka, ki potrebuje dodatno pomoč in ni gibalno oviran, podana 15. 12. 2023, nezakonita in se razveljavi. Enako, da je nezakonita in se razveljavi, je odločilo glede Odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 1. 2023 na dan 14. 3. 2024, podane dne 19. 1. 2024 (točka I izreka). Ugotovilo je, da tožnici delovno razmerje pri toženki ni prenehalo na podlagi dne 15. 12. 2023 podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, imenovane Prenehanje pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, s ponudbo dveh izbranih novih pogodb o zaposlitvi za delovno mesto Vzgojitelj predšolskih otrok - pomočnik vzgojitelja v skupini 4 - 6 let ali za delovno mesto Spremljevalka otroka, ki potrebuje dodatno pomoč in ni gibalno oviran, in dne 19. 1. 2024 podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 1. 2023 na dan 14. 3. 2024, ampak še traja. Toženki je naložilo, da je dolžna tožnici vzpostaviti delovno razmerje za čas od 15. 3. 2024 do 14. 4. 2024 za krajši delovni čas 20 ur tedensko, od 15. 4. 2024 dalje pa za polni delovni čas, jo pozvati nazaj na delo, ji vpisati v ustrezno matično evidenco delovno dobo za celotno obdobje nezakonitega prenehanja delovnega razmerja (točka II izreka) ter ji od dneva nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do ponovnega nastopa dela pri toženki obračunati pripadajoče bruto nadomestilo plače v izreku opredeljene mesečne višine in izplačati ustrezne neto zneske skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (točka III izreka). Toženki je naložilo še povrnitev stroškov tožnice v višini 778,50 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka IV izreka) ter jo določilo za zavezanko za plačilo sodne takse (točka V izreka).

2.Zoper tako odločitev se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje toženka iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami) s pritožbenim predlogom na razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V okviru pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja izpostavlja, da je bila tožnica razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni po odločbi ZPIZ z dne 21. 9. 2022 in po dopolnitvi te z dne 29. 6. 2023 spoznana za sposobno za delo z omejitvijo premeščanja bremen do 5 kg, brez ponavljajočih se gibov v ramenih, delo, pri katerem zadošča manjša spretnost rok in groba moč rok, s polnim delovnim časom od 4. 7. 2022 dalje, za delovno mesto vzgojitelj predšolskih otrok starosti 4 do 6 let. Pri tožnici tako ni šlo za ponudbo novega delovnega mesta, temveč je bilo delavki ponujeno istovrstno delovno mesto, kot ga je opravljala vse od leta 2009 pri toženki, le da je bila premeščena v oddelek s starejšimi otroci v starosti 4 do 6 let, ki jih ni potrebno nositi. Gre torej za prilagoditev istovrstnega delovnega mesta vzgojitelj predšolskih otrok - pomočnik vzgojitelja, na katerem je bila tožnica zaposlena po zadnji veljavni pogodbi o zaposlitvi z dne 6. 2. 2023, v skladu z odločbama ZPIZ. Ponujena ji je bila tudi možnost zaposlitve na delovnem mestu spremljevalka otroka, ki potrebuje dodatno pomoč in ni gibalno oviran. Tožnica ni želela sprejeti nobenega od ponujenih delovnih mest. Sposobna je opravljati svoje dosedanje delo, ob omejitvah, ki jih določa navedena odločba ZPIZ. Omejitve so se upoštevale tako, da je tožnica obdržala svoje dosedanje delo, vendar v oddelku starejših otrok, starih od 4 do 6 let, kjer ni potrebe po dvigovanju bremen in fizični grobi moči ter ponavljajočih se gibih v ramenih. Posebna zdravniška komisija Ministrstva za zdravje je po pritožbi toženke ugotovila, da je tožnica za ponujeno delo povsem sposobna. Sodišče prve stopnje je tako zmotno ugotovilo dejansko stanje, da tožnica ni sposobna delati na svojem dosedanjem delovnem mestu in da bi ji zato morala toženka ponuditi drugo delovno mesto. Sodišče prve stopnje je tudi zmotno uporabilo materialno pravo (Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov - ZZRZI; Ur. l. RS, št. 63/2004 s spremembami in dopolnitvami ter Konvencijo OZN o pravicah invalidov). Pri tožnici ni šlo za tako stopnjo in obliko invalidnosti, da bi ji bilo potrebno ponuditi drugo delovno mesto, temveč je bila sposobna opravljati delo na svojem dosedanjem delovnem mestu tako, da ni imela več opravka z otroci nižjih starostnih skupin, šlo je torej za prilagoditev delovnega mesta. Namen ZZRZI je povečati zaposljivost invalidov in vzpostavljanje pogojev za njihovo enakovredno udeležbo na trgu dela, ne pa, da se delavcu ne zagotovi dela, ki ga je sposoben opravljati zgolj zato, ker ima delavec invalid višjo stopnjo izobrazbe, za katero pa delodajalec nima delovnega mesta. Stališče, da se mu v takem primeru delovno razmerje prekine in izplača odpravnina, omogoča delodajalcem, da se delavca invalida znebijo, kar ni bil namen zakonodajalca. Toženka še izpostavlja, da za doseženo novo izobrazbo tožnice nima delovnega mesta. V pravočasni dopolnitvi pritožbe graja višino prisojene reparacije, saj tožnica za čas zaposlitve drugod za polovični delovni čas ni upravičena do polovičnega nadomestila plače pri toženki, upoštevati bi bilo treba tudi višino denarnega nadomestila za čas nezaposlenosti na Zavodu za zaposlovanje.

3.Tožnica v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe, izpostavlja pritožbene novote in predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti. Glede vseh za odločitev bistvenih dejstev je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in nanj pravilno uporabilo materialno pravo.

6.Predmet presoje v obravnavani zadevi je bila zakonitost prenehanja delovnega razmerja tožnice pri toženki zaradi tožničine invalidnosti. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožnica z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZPIZ) z dne 21. 9. 2022 razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami: ročno premeščanje bremen do 5 kg, brez ponavljajočih se gibov v ramenih, delo, pri katerem zadostuje manjša spretnost rok in groba moč rok, s polnim delovnim časom od 4. 7. 2022 dalje. Ker je tožnica invalid III. kategorije, pravno podlago za odločitev v tem sporu glede na določbo prvega odstavka 116. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 s spremembami in dopolnitvami) predstavljajo tudi določbe ZZRZI in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami in dopolnitvami). Že sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je za odločitev bistvena predvsem določba prvega odstavka 40. člena ZZRZI, po kateri lahko delodajalec invalidu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti, če mu hkrati ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na drugem ustreznem delu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi, usposobljenosti in delovni zmožnosti v skladu s tem zakonom ali s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali če na podlagi sporazuma z drugim delodajalcem zagotovi, da mu drugi delodajalec ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na ustreznem delu pri njem. Pogoj strokovne izobrazbe, ki ga kot enega izmed kumulativno določenih pogojev za ustreznost nove ponujene zaposlitve zahteva 40. člen ZZRZI, je izpolnjen, če se za ponujeno zaposlitev zahteva enaka vrsta in raven (stopnja) izobrazbe, ki ustreza invalidovi dejansko pridobljeni izobrazbi. Določba 40. člena ZZRZI tako ne daje podlage za zavzemanje toženke, da bi ustrezno zaposlitev lahko predstavljala tudi zaposlitev na delovnem mestu, na katerem se zahteva nižja strokovna izobrazba.

7.Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje, je tožnica izkazala, da ima pridobljeno VII. stopnjo strokovne izobrazbe, saj ima pridobljen strokovni naziv magistrica prava in managementa nepremičnin. Ustrezna zaposlitev za tožnico bi bila upoštevajoč določbo 40. člena ZZRZI torej zaposlitev na drugem delovnem mestu, za katerega se prav tako zahteva VII. stopnja izobrazbe (ter enaka vrsta izobrazbe, kot jo ima tožnica), ob predpostavki, da je tožnica za takšno delovno mesto usposobljena in v okviru svoje invalidnosti delovno zmožna. Če eden od teh zakonskih pogojev ni izpolnjen, ne gre za ustrezno zaposlitev po citirani določbi ZZRZI. Toženka je tožnici ob podaji prve odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 12. 2023, poimenovani Prenehanje pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ponudila v sklenitev eno od dveh na izbiro danih novih pogodb o zaposlitvi za delovno mesto Vzgojitelj predšolskih otrok - pomočnik vzgojitelja v skupini 4 - 6 let ali za delovno mesto Spremljevalka otroka, ki potrebuje dodatno pomoč in ni gibalno oviran. Toženka je sicer med postopkom na prvi stopnji pričela (neuspešno) zatrjevati, da pri navedenem aktu delodajalca (toženke) še ni šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi, med strankama pa ni bilo sporno, da se je za vsako od ponujenih pogodb o zaposlitvi zahtevala (zgolj) V. stopnja izobrazbe, kot izhaja tudi iz po toženki izpolnjenih DD-1 obrazcev s prilogami, kar pa je nižja stopnja izobrazbe, kot jo ima doseženo tožnica. Sodišče prve stopnje je že ob upoštevanju navedenega pravilno zaključilo, da toženka tožnici ni ponudila ustrezne zaposlitve. Ker je zakonodajalec kot pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu določil hkratno ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki ustreza invalidovi strokovni izobrazbi, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je izpodbijana odpoved nezakonita že zaradi neizpolnjenosti tega izobrazbenega pogoja.

8.Toženka v pritožbi pod očitkom zmotne ugotovitve dejanskega stanja (prvič) podaja svoje stališče, da pri tožnici sploh ni šlo za ponudbo novega delovnega mesta, temveč naj bi bilo delavki ponujeno istovrstno delovno mesto, kot ga je opravljala pri toženki, le da bi bila premeščena v oddelek s starejšimi otroki v starosti 4 do 6 let, ki jih ni potrebno nositi. Šlo naj bi torej za prilagoditev istovrstnega delovnega mesta Vzgojitelj predšolskih otrok - pomočnik vzgojitelja, v skladu z odločbama ZPIZ, zaradi česar po prepričanju toženke ne bi bilo treba upoštevati izobrazbenega pogoja za ustreznost zaposlitve, kot bi bilo v primeru ponujene nove pogodbe o zaposlitvi. Tako stališče je materialnopravno napačno. Tudi če delodajalec delavcu ponudi novo, vendar po imenu enako delovno mesto, a z omejitvami v skladu z odločbo ZPIZ, ki jih v novi pogodbi specificira, ne pomeni, da gre za isto delovno mesto, temveč za drugo, invalidu prilagojeno delovno mesto.

V kolikor toženka, kot izpostavlja v pritožbi, za doseženo novo izobrazbo tožnice nima delovnega mesta, bo morala ravnati v skladu s šestim odstavkom 40. člena ZZRZI, ki v primeru, če delodajalec invalidu oziroma delovnemu invalidu utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi, o čemer odloči komisija za ugotovitev razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, omogoča podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi. Res pa je, da se v takem primeru delodajalec izplačilu odpravnine ne bo mogel izogniti, saj se v skladu z drugim odstavkom 116. člena ZDR-1 v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu glede pravic delavcev, ki niso drugače urejene s posebnimi predpisi, in glede posebnega varstva pred odpovedjo uporabljajo določbe ZDR-1, ki veljajo za odpoved iz poslovnega razloga. Finančno breme odpravnine je v takem primeru tudi varovalka pred ravnanjem delodajalcev, pred katerim svari toženka v pritožbi, da bi se ti delavca invalida z doseženo višjo stopnjo izobrazbe, za katero nimajo delovnega mesta, preprosto znebili.

10.Sodišče prve stopnje je po pravilno ugotovljenem, da toženka hkrati z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 12. 2023 (imenovano Prenehanje pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas) tožnici ni ponudila sklenitve ustrezne pogodbe o zaposlitvi, utemeljeno zaključilo, da je taka odpoved nezakonita. Enako velja tudi za kasneje (dne 19. 1. 2024) podano (drugo) odpoved pogodbe o zaposlitvi na dan 14. 3. 2024, s katero je toženka neuspešno poskušala sanirati procesne nepravilnosti prvotne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 12. 2023. Sodišče prve stopnje je posledično utemeljeno sledilo tudi zahtevku na reintegracijo tožnice (kar niti ni predmet pritožbene graje) in ji prisodilo ustrezno reparacijo. Toženka zoper višino slednje prvič konkretizirano ugovarja šele v pritožbi, kar je prepozno (prvi odstavek 337. člena ZPP), saj bi morala morebitne pomisleke zoper višino zahtevane reparacije podati že v postopku na prvi stopnji ali pa vsaj pojasniti, zakaj tega brez svoje krivde ni mogla storiti. To velja tako glede zavzemanja za zmanjšanje nadomestila plače za po tožnici prejeto nadomestilo za brezposelnost, pri čemer je tožnica dejstvo, da je njegova prejemnica v postopku na prvi stopnji izrecno navedla (list. št. 51 spisa), pa toženka na to ni reagirala. Sicer pa si glede zahtevane reparacije v višini polovice plače za mesečno obdobje, v katerem je bila tožnica zaposlena pri drugem delodajalcu za krajši delovni čas 20 ur tedensko (15. 3. 2024 do 14. 4. 2024) toženka neutemeljeno prizadeva za znižanje nadomestila plače zgolj na višino dejanske razlike med prejemki tožnice v tem času (razliko med plačo, ki jo je prejemala in ki bi jo prejemala), za kar ni nobenega utemeljenega razloga.

11.Ker niso podani niti s pritožbo uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo toženke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 165. člena ZPP. Ker toženka s pritožbo ni uspela, je dolžna v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP tožnici povrniti njene stroške obrazloženega odgovora na pritožbo. Te je sodišče druge stopnje odmerilo v skladu z veljavno Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 24/2015 s spremembami in dopolnitvami): 375 točk za odgovor na pritožbo (4. točka tar. št. 16), kar skupaj z 2 % materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT) znaša 382,50 točk, upoštevaje vrednost točke (0,60 EUR) pa 229,50 EUR, kar je dolžna toženka tožnici povrniti v roku 8 dni, po poteku tega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

-------------------------------

1Tako tudi VDSS Pdp 289/2023 z dne 17. 10. 2023, točka 12 obrazložitve. Podobno tudi Pdp 931/2012 z dne 17. 10. 2012.

2Tako tudi VSRS VIII Ips 6/2020 z dne 22. 4. 2020.

Zveza: