Jedro

Tožeča stranka ni dokazala trditev, da je bila ob prevzemu vlaga lesa izmerjena v prisotnosti tožene stranke, kar bi sicer spremenilo pravno kvalifikacijo stvarne napake.

Pritožbene trditve, da običajen pregled ni le vizualen pregled, temveč tudi določena kemijska analiza, pa so neutemeljene tudi zato, ker 465. člen OZ določa, da v primeru, da je bila prodajalcu (torej tožeči stranki), napaka znana ali mu ni mogla ostati neznana, kot je bilo to v tej zadevi, kupec ne izgubi pravice sklicevati se na kakšno napako niti tedaj, ko ni izpolnil svoje obveznosti, da bi bil stvar nemudoma pregledal.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 204047/2012 z dne 21. 12. 2012, v prvem in tretjem odstavku izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo (1. točka izreka) ter tožeči stranki naložilo, da toženi stranki v 8 dneh plača 421,55 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka, in sicer zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter napačne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku stroškovno ugodi, podrejeno pa sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, pri čemer so pritožbeni stroški nadaljnji pravdni stroški.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) odločala sodnica posameznica, saj gre za spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

6. Sodba v gospodarskem sporu majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, prvi odstavek 495. člena ZPP) se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni pravno upošteven pritožbeni razlog in je pritožbeno sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.

7. V tej zadevi je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožeče stranke za plačilo 1.846 m3 toženi stranki dobavljenega macesnovega lesa. Zaključilo je namreč, da je bila med strankama sklenjena prodajna pogodba(1) vezana že po samem zakonu, tožena stranka pa je prosta obveznosti plačila kupnine, ker je bil dobavljeni les brez vrednosti. Do znižanja kupnine v znesku celotne kupnine pa je tožena stranka upravičena tudi, če pogodba ni bila razvezana že po zakonu, in to zaradi pravilno grajane stvarne napake.

8. Uvodoma višje sodišče odgovarja na pritožbeni očitek, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, s čimer tožeča stranka smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendar je ta podana le, ko sodbe zaradi nerazumljivosti, protislovnosti ali neobrazloženosti sploh ni mogoče preizkusiti. Sodba sodišča prve stopnje pa vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih, ki so jasni in skladni in jo je višje sodišče lahko preizkusilo. Pritožbena trditev, povezana s tem očitkom, da namreč sodišče v izpodbijani sodbi dejstva, da je tožeča stranka vedela za dejansko vlago lesa oziroma ji ta ne bi smela biti neznana, ne bi smelo šteti za dokazanega na podlagi drugega odstavka 214. člena ZPP, je zato v tem smislu neutemeljena. Tožeča stranka s tem očitkom dejansko uveljavlja kršitev določb pravdnega postopka, ki je relativne narave in zato v tem postopku neupoštevna. Neutemeljeno pa je tudi sklicevanje na to, da tožena stranka za zgornjo trditev ni predložila nobenega dokaza. Sodišče prve stopnje je jasno navedlo, da je dejstvo štelo za priznano zato, ker tožeča stranka te trditve tožene stranke ni prerekala. V takem primeru pa skladno s prvim odstavkom 214. člena potreba po dokazovanju (dejstva, ki ga nasprotna stranka ni prerekala), odpade.

9. Tožeča stranka nadalje trdi, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker je štelo, da gre v konkretni zadevi za skrito napako, čeprav je bila, glede na ugotovljeno dejansko stanje, napaka očitna, to pa je potrebno grajati takoj, izjemoma pa vedno, kadar je bila prodajalcu napaka znana oziroma mu ni mogla ostati neznana. Vendar na podlagi dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje tak materialnopravni zaključek ni mogoč. Tožeča stranka namreč trditve, da je bila ob prevzemu vlaga lesa izmerjena v prisotnosti tožene stranke, ni dokazala, in je to dejstvo, ki bi sicer spremenilo pravno kvalifikacijo stvarne napake, sodišče prve stopnje štelo za nedokazano. Pritožbene trditve, da običajen pregled ni le vizualen pregled, temveč tudi določena kemijska analiza, pa so neutemeljene tudi zato, ker 465. člen OZ določa, da v primeru, da je bila prodajalcu (torej tožeči stranki), napaka znana ali mu ni mogla ostati neznana, kot je bilo to v tej zadevi, kupec ne izgubi pravice sklicevati se na kakšno napako niti tedaj, ko ni izpolnil svoje obveznosti, da bi bil stvar nemudoma pregledal. 10. V nadaljevanju pritožnica napada dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, sprejete v podlago sodbe na podlagi ugotovitev izvedencev in očita sodišču prve stopnje napačno razlago pravno relevantnih okoliščin. Smiselno s tem očita sodišču prve stopnje napačno ugotovljeno dejansko stanje, ki pa ga v tem pritožbenem postopku ni več mogoče izpodbijati. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je jasna, izčrpna, logična in prepričljiva in torej povsem v skladu z 8. členom ZPP.

11. Iz istega razloga so neutemeljeni tudi pritožbeni očitki o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju glede načina, kako je bil les sušen ter glede dejstva, da je bil zaskorjen. Višje sodišče zato na pritožbene trditve v nadaljevanju pritožbe, s katerimi tožeča stranka izpodbija dejansko podlago izpodbijane sodbe, in sicer, da je bila kvaliteta in vlažnost lesa toženi stranki pri nabavi predstavljena, da les ni imel očitnih napak (s čimer prihaja v nasprotje z uvodoma naslovljenim očitkom o napačni uporabi materialnega prava glede narave stvarnih napak), in da ima les konstrukcijsko napako, ni več odgovarjalo.

12. Ker torej pritožba ne uveljavlja pravno upoštevnih pritožbenih razlogov, je višje sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

Op. št. (1): 435. in nadaljnji členi Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ).