Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Obstoj kaznivega dejanja je v pravdnem postopku predhodno vprašanje izjemoma in to takrat, ko je kaznivo dejanje pogoj za nastanek določene civilnopravne posledice.
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrnilo predlog tožene stranke za prekinitev postopka.
2. Prvostopni sklep s pritožbo izpodbija tožena stranka. Pritožbenega razloga ne navaja, v pritožbi pa izpostavlja, da bi prvostopno sodišče moralo prekiniti pravdni postopek dokler se ne zaključi kazenski postopek, v katerem je tožnik osumljen storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin, to je posojilne pogodbe, na podlagi katere uveljavlja izstavitev zemljiške listine v predmetni pravdi. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.
3. Tožeča stranka ni vložila odgovora na pritožbo.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Po določbi 1. točke prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (13. člen ZPP). Za predhodno vprašanje pa gre v primeru, kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje.
6. Po zatrjevanju toženke pred pristojnim državnim tožilstvom teče kazenski postopek zoper tožnika zaradi suma storitve kaznivega dejanja ponareditve listin, to je posojilne pogodbe na podlagi katere tožnik v predmetni zadevi uveljavlja izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Glede na navedeno fazo postopka (po zatrjevanju tožene stranke je vložena ovadba na državno tožilstvo zaradi suma storitve kaznivega dejanja) se pritožba smiselno neutemeljeno sklicuje na določbo 14. člena ZPP(1), ker v kazenskem postopku še ni bila izdana kazenska obsodilna sodba. Zraven tega pa je vezanost pravdne sodbe na kazensko obsodilno sodbo v domeni tožeče, ne pa tožene stranke.
7. Pravilno je tudi naziranje prvostopnega sodišča, da bo v zatrjevanem kazenskem postopku (ta je šele, po zatrjevanju tožene stranke, v fazi ovadbe) rešeno vprašanje obstoja kaznivega dejanja in tožnikove odgovornosti za to kaznivo dejanje. To sicer predstavlja pravno razmerje v smislu prvega odstavka 13. člena ZPP, vendar ne gre za predhodno vprašanje po citirani določbi. Obstoj kaznivega dejanja je v pravdnem postopku predhodno vprašanje izjemoma in to takrat, ko je kaznivo dejanje pogoj za nastanek določene civilnopravne posledice. V danem primeru pa bo glede na ugovore tožene stranke v pravdnem postopku predmet presoje veljavnost (obstoj) sporne posojilne pogodbe v smislu 86. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki ureja ničnost pogodbe. Odločitev sodišča tako ni odvisna od presoje ali je tožnik storil zatrjevano kaznivo dejanje in zato tudi ni razloga za prekinitev postopka po določbi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.
8. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z določbo prvega odstavka 366. člena in drugega odstavka 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).
9. Pritožbeni stroški niso priglašeni.
Op. št. (1) : Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.