Jedro

Ker je bil tožnik ves čas po vročitvi dokončnega sklepa o razporeditvi na drugo delovno mesto upravičeno odsoten zaradi bolezni, do dejanske razporeditve tožnika na drugo delovno mesto ni prišlo in bi mu morala tožena stranka za sporno obdobje izplačevati nadomestilo plače na podlagi zakonite obračunske osnove, to je na podlagi povprečne plače v preteklem letu, upoštevaje ustrezno valorizacijo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožnik sam krije svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in razveljavilo sklepa tožene stranke z dne 21.1.1998 in 16.3.1998 o razporeditvi tožnika na delovno mesto vodje projekta invalidskih delavnic. Hkrati je tožniku iz naslova razlike nadomestila plače za čas od 20.3.1998 do 21.7.1999 dosodilo bruto znesek 1,989.852,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamičnih mesečnih neto zneskov do plačila ter toženi stranki naložilo, da tožniku povrne 479.682,00 SIT stroškov postopka. Razveljavitev razporeditvenih sklepov je utemeljilo s tem, da niso bili podani razlogi za razporeditev na drugo delovno mesto v smislu določb 2. odstavka 17. člena takrat veljavnega Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. l. SFRJ, št. 60/89 in 42/90), to je, da niso bile dokazane nujne potrebe za tako razporeditev v smislu potreb delovnega procesa in organizacije dela.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo. Soglašalo je z bistvenimi razlogi sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga revizijo tožena stranka in v njej kot revizijski razlog izrecno uveljavlja le zmotno uporabo materialnega prava. V obrazložitvi revizije smiselno očita sodišču zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja na podlagi zmotne dokazne ocene in nasprotje med zaključki sodišča in listinami v spisu. Navaja, da bi moralo sodišče na podlagi pravilne ocene dokazov ugotoviti, da je zmanjšan obseg dela na tožnikovem delovnem mestu vodje projekta odkupa zemljišč in objektov za potrebe izgradnje avtocest pogojeval sporno razporeditev tožnika na delovno mesto vodje projekta invalidskih delavnic. Ker tožnik pogodbe o zaposlitvi na novem delovnem mestu ni podpisal, mu je tožena stranka utemeljeno izplačevala le izhodiščno plačo v skladu z veljavno kolektivno pogodbo dejavnosti.

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in tožniku, ki je nanjo odgovoril. V odgovoru navaja, da tožena stranka v reviziji uveljavljane zmotne uporabe materialnega prava glede zakonitosti spornih razporeditvenih sklepov ni obrazložila, hkrati pa v obrazložitvi zatrjuje zmotno ali nepopolno ugotovitve dejanskega stanja, kar v reviziji ni dovoljeno. Poleg tega revizija neutemeljeno zatrjuje domnevna nasprotja v obrazložitvi izpodbijane sodbe, čeprav revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka izrecno ne uveljavlja.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, na podlagi katere revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP). Pri tem revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (3. odstavek 370. člena ZPP).

Glede na gornje določbe ZPP je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in ki je bilo podlaga za presojo sodišča druge stopnje. Zato revizijskih navedb o zmotni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja ni moglo upoštevati.

Tožena stranka v reviziji izrecno uveljavlja le revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, ne pa tudi razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Zato revizijsko sodišče navedb v obrazložitvi revizije, s katerimi revidentka smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ne da bi posamezne očitke pravno opredelila, ni moglo upoštevati in v tej smeri izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

Glede preizkusa pravilne uporabe materialnega prava so pomembne naslednje ugotovitve sodišča prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano:

1. Ob sporni razporeditvi tožnika so potrebe po tožnikovem delu na dotedanjem delovnem mestu vodje projekta pridobivanja zemljišč in objektov za potrebe gradnje avtocest še vedno obstojale.

2. Tožnik na dotedanjih delih ni bil uspešen, vendar tožena stranka formalnega postopka ugotavljanja pričakovanih delovnih rezultatov ni izvedla in tega razloga v spornih razporeditvenih sklepih ne navaja.

3. Tožena stranka je imela sicer sistemizirano delovno mesto vodje projekta invalidskih delavnic in je sklenila ta projekt aktivirati, vendar nujnosti aktiviranja tega projekta ni dokazala.

4. Tožnik je bil od 20.3.1998 dalje, to je od izdaje spornega dokončnega sklepa, pa vse do upokojitve z 21.7.1999 v bolniškem staležu, s tem da se prisojena razlika nadomestila plače nanaša na čas od vključno meseca junija 1998 dalje, ker mu je tožena stranka do konca meseca maja 1998 pripadajoče nadomestilo plače v celoti izplačala.

V skladu z 2. odstavkom 17. člena ZTPDR je delavec zaradi nujne potrebe delavnega procesa in organizacije dela med trajanjem delovnega razmerja lahko razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnosti. Ob ugotovitvi, da potreba po tožnikovem delu na njegovem dotedanjem delovnem mestu ni prenehala, revizijsko sodišče soglaša s presojo, da niso obstajale nujne potrebe delovnega procesa in organizacije dela za razporeditev tožnika na drugo delovno mesto. Ob taki ugotovitvi vprašanje, ali so sočasno obstojale tudi nujne potrebe za zasedbo drugega delovnega mesta, v tem primeru delovnega mesta vodje projekta invalidskih delavnic, za odločitev ni bistveno, saj je potrebno obstoj nujnih potreb razlagati kumulativno tako na delavčevem dotedanjem delovnem mestu, kot tudi na novem delovnem mestu, na katerega se razporeja. Že glede na dokazane potrebe na tožnikovem dotedanjem delovnem mestu vodje projekta odkupa zemljišč revizijsko sodišča soglaša, da pogoji za razporeditev tožnika v smislu določb 2. odstavka 17. člena ZTPDR niso bili podani in je zato sodišče sporne razporeditvene sklepe utemeljeno razveljavilo.

Ob preizkusu uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti sodišče ugotavlja, da je bil tožnik upravičen do prisojene razlike nadomestila plače ne glede na zakonitost spornih sklepov o razporeditvi na drugo delovno mesto. Tožnik je bil ves čas po vročitvi dokončnega razporeditvenega sklepa v bolniškem staležu, zato do razporeditve na delovno mesto vodje projekta invalidskih delavnic v dejanskem smislu sploh ni prišlo (izvedbo razporeditve na drugo delovno mesto z zaključkom bolniškega staleža je pogojeval tudi dokončni razporeditveni sklep). Zato bi mu morala tožena stranka tudi od 1. junija 1998 dalje, ko sodišče ugotavlja obstoj razlike pri izplačilih, že na podlagi določb 31. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ - Ur. l. RS, št. 9/92 - 126/2003) obračunavati in izplačevati nadomestilo plače v odvisnosti od zakonite obračunske osnove, to je na podlagi povprečne plače v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost z dela zaradi bolezni, upoštevaje ustrezno valorizacijo. Ker so predstavljala zakonito osnovo za obračun tožnikovega nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni nad 30 dni v letu 1998 in 1999 njegova izplačila iz naslova plače v letu 1997, nižja plačna osnova na drugem delovnem mestu, na katerem tožnik zaradi bolniške odsotnosti dela sploh ni nastopil, na obračun nadomestila plače za čas bolniške odsotnosti z dela ni moglo vplivati. Tako je sodišče utemeljeno prisodilo tožniku razliko nadomestila plače tudi na navedeni pravni podlagi.

Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče v skladu s 378. členom ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Ker tožnik z odgovorom na revizijo ni bistveno doprinesel k pojasnitvi zadeve, sam krije stroške odgovora na revizijo.