Jedro

Ker je tožena stranka imela sporne dokazne listine, je (lahko) vedela, s katero dokumentacijo razpolaga tožnica in katero bo za izdelavo izvedenskega mnenja uporabila postavljena izvedenka. Zato ni utemeljen očitek tožene stranke (revidentke), da je bila tožeča stranka prekludirana z omejitvijo iz 286. člena ZPP. Posledično tudi ni utemeljen njen očitek, da sta jo sodišči nižjih stopenj prikrajšali za sodelovanje v dokaznem postopku, s tem pa tudi za njeno pravico do izjave iz 22. člena Ustave.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije stroške revizije.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka.

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo ohranilo v veljavi izdani sklep o izvršbi glede plačila 34.454,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 34.201,38 EUR od 19. 4. 2006 do plačila in od 252,79 EUR od 17. 7. 2006 do plačila ter glede povrnitve 524,81 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 8. 2006 do plačila. Dodatno pa je toženi stranki naložilo povrnitev 2.591,80 EUR nadaljnjih pravdnih stroškov (z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi).

2. Sodišče druge stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Vrhovno sodišče je z uvodoma navedenim sklepom dopustilo revizijo tožene stranke zoper sodbo sodišča druge stopnje glede (a) vprašanja prekluzije v primeru, v katerem se ugovor prekluzije nanaša na nove listine, ki jih je uporabil izvedenec grafolog v postopku izvajanja dokaza z izvedencem; (b) vprašanja seznanitve strank z listinami, na katere izvedenec grafolog opre svoje mnenje; in (c) vprašanja kriterija obrazloženosti sodb v primeru, v katerem izvedenec grafolog s stališča svoje stroke ne more potrditi mnenja, da je sporni podpis podpis tožene stranke.

4. Po dopustitvi revizije je tožena vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je spremembo sodb sodišč nižjih stopenj z zavrnitvijo tožbenega zahtevka ali pa njuno razveljavitev z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (z dopolnitvijo dokaznega postopka z novim izvedencem grafologom). Pri tem je zahtevala povrnitev stroškov revizije (in vseh dotedanjih stroškov).

5. Tožena stranka je predlagala tudi oprostitev plačila sodne takse za revizijo. Okrožno sodišče v Celju je njenemu predlogu ugodilo s sklepom I Pg 271/2007-148 z dne 30. 12. 2010. 6. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

7. Revizija je bila vročena tudi Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Uporabljeni predpisi.

8. Spremembe in dopolnitve Zakona o pravdnem postopku, uveljavljene 1. 10. 2008 (v nadaljevanju ZPP-D), so vplivale na odločanje o reviziji, ker je bila sodba sodišča prve stopnje izdana po tem dnevu (drugi odstavek 130. člena ZPP-D; Ur. l. RS, št. 45/2008), in sicer 14. 9. 2009. Zato je Vrhovno sodišče kot revizijsko sodišče pri odločanju o reviziji uporabilo določbe noveliranega Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

9. Ker gre za dopuščeno revizijo, pa je revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena ZPP).

O toženi stranki.

10. Tožena stranka je bila 31. 12. 2006 izbrisana iz sodnega/poslovnega registra. S tem ji je prenehal status samostojnega podjetnika. Vendar pa to ni vplivalo na njen procesni položaj (kot stranke (fizične osebe) v postopku).

O tožbenem zahtevku.

11. Tožeča stranka je vtoževala plačilo neporavnanih obveznosti po pogodbah o finančnem leasingu št. 1306/05 in št. 1307/05, obeh z dne 27. 5. 2005, za izpolnitev katerih se je poleg leasingojemalke (M. s. p.) zavezala tožena stranka, in sicer kot porokinja in plačnica. Vendar pa je tožena stranka zatrjevala, da poroštvenih izjav ni podpisala in da s pogodbama o finančnem leasingu ni bila seznanjena.

Relevantno dejansko stanje (ugotovljeno v sodbah sodišč prve in druge stopnje).

12. (a) Iz izvedenskega mnenja sodne izvedenke grafologinje in njegove dopolnitve izhaja, da imata sporna podpisa na kopijah poroštvenih izjav številne skupne rokopisne značilnosti s primerjalnimi podpisi tožene stranke in da pomembnih razlik ni. (b) Da je sporni poroštveni izjavi (v njihovi navzočnosti) podpisala prav tožena stranka, so potrdile priče M. D. in S. Ž. (delavca tožeče stranke) ter M. V. (leasingojemalka). (c) Čeprav je izvedenka svoje mnenje dala s stopnjo verjetnosti in ne gotovosti, pri njem ni šlo za ugibanje, saj izvedenka ni razpolagala z originaloma poroštvenih izjav, temveč le z njunima kopijama. (č) Dopolnitev izvedenskega mnenja temelji na boljši kopiji poroštvene izjave v zvezi s pogodbo o finančnem leasingu št. 1306/05(1), katere (slabša) kopija je bila (skupaj s kopijo poroštvene izjave v zvezi s pogodbo o finančnem leasingu št. 1307/05) toženi stranki vročena že z izvršilnim predlogom (kar je tožena stranka potrdila na naroku za glavno obravnavo 3. 12. 2007), ponovno pa s pripravljalnim spisom tožeče stranke z dne 26. 11. 2008 (kar izhaja iz povratnice v spisu). (d) Pri sporni listini, na kateri temelji dopolnitev izvedenskega mnenja, ne gre za novo listino, temveč le za njeno boljšo kopijo. Gre za »(boljšo) kopije listine z isto vsebino«.

Revizija ni utemeljena.

13. Iz navedenih ugotovitev izhaja (revizijski poseg v ugotovljeno dejansko stanje namreč po tretjem odstavku 370. člena ZPP ni dopusten), da pri naknadno, ponovno predloženi kopiji listinskega dokaza ni šlo za nedovoljeno novo (prekludirano) dokazno listino. Kopija poroštvene izjave v zvezi s pogodbo o finančnem leasingu št. 1306/05 je bila namreč toženi stranki vročena že z izvršilnim predlogom, kar je le-ta potrdila na naroku za glavno obravnavo 3. 12. 2007, kot to izhaja iz zapisnika o naroku (list. št. 48-49); ponovno pa s pripravljalnim spisom tožeče stranke z dne 26. 11. 2008, kar izhaja iz povratnice v spisu (list. št. 109-113). Enako kopija poroštvene izjave v zvezi s pogodbo o finančnem leasingu št. 1307/05. To pa pomeni, da je bila tožena stranka seznanjena z gradivom, ki je bilo podlaga izvedenkinemu delu. Posledično pa pomeni, da je imela možnost, da se o njem pravočasno, učinkovito in tehtno izjavi.

14. Iz ugotovitve sodišč nižjih stopenj, da so priče M. D. in S. Ž. (delavca tožeče stranke) ter M. V. (leasingojemalka) potrdile, da je sporni poroštveni izjavi (v njihovi navzočnosti) podpisala prav tožena stranka, ter iz ugotovitev izvedenke grafologinje (v njenem mnenju in dopolnitvi le-tega), da imata sporna podpisa na kopijah poroštvenih izjav številne skupne rokopisne značilnosti s primerjalnimi podpisi tožene stranke in da pomembnih razlik ni (pri čemer revizijski poseg v te ugotovitve po tretjem odstavku 370. člena ZPP ni dopusten), izhaja, da dejansko ni bilo potrebe po postavitvi predlaganega novega izvedenca grafologa (čeprav pri tem ni šlo za nov dokazni predlog, saj je bila tema dokazovanja ista). Ta dokaz je bil namreč v razumnem okviru že izveden, pri čemer sodišči nižjih stopenj (glede na podano dokazno oceno) nista imeli razloga dvomiti v strokovnost in verodostojnost izdelanega izvedenskega mnenja niti njegove dopolnitve.

15. Ker je tožena stranka imela sporne dokazne listine, je (lahko) vedela, s katero dokumentacijo razpolaga tožnica in katero bo za izdelavo izvedenskega mnenja uporabila postavljena izvedenka. Zato ni utemeljen očitek tožene stranke kot revidentke, da je bila tožeča stranka prekludirana z omejitvijo iz 286. člena ZPP. Posledično tudi ni utemeljen njen očitek, da sta jo sodišči nižjih stopenj prikrajšali za sodelovanje v dokaznem postopku, s tem pa tudi za njeno pravico do izjave iz 22. člena Ustave.(2)

16. S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na tiste revizijske navedbe, ki so bile po njegovi pravni presoji bistvene za odločitev(3), oziroma na tiste, ki niso bile očitno neutemeljene ali nerelevantne(4).

17. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP) – I. točka izreka.

18. Pri odločanju o tem, glede katerih pravnih vprašanj bo dovolilo revizijo, se mora sodišče v veliki meri opreti na navedbe predlagateljice. Ob presoji utemeljenosti predloga namreč ne razpolaga z revizijskimi navedbami in s stališčem nasprotne stranke, niti nima vpogleda v pravdni spis. Zato se lahko izkaže, da se vprašanja, glede katerih je dopustilo revizijo, v sporu sploh niso zastavila oziroma niso bila pomembna. To konkretno velja za s sklepom III DoR 51/20010-7 z dne 23. 11. 2010 dopuščena (in v 3. točki obrazložitve te sodbe navedena) pravna vprašanja.

19. Sicer pa je Ustavno sodišče na navedena pravna vprašanja v veliki meri že odgovorilo v svojih odločbah US Up-271/07 z dne 3. 7. 2008 (glej 8. in 9. točko njene obrazložitve ter opombo 5) in Up-2443/08 z dne 7. 10. 2009 (glej 12., 14.-16. in 18. točko njene obrazložitve ter opombo 9).

Odločitev o stroških.

20. Tožena stranka z revizijo ni uspela. Zato sama krije njene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP) – II. točka izreka.

Op. št. (1): Iz dopolnitve izvedenskega mnenja izhaja, da je bila kopija poroštvene izjave v zvezi s pogodbo o finančnem leasingu št. 1307/05 enake kakovosti, kot jo je izvedenka že uporabila za primerjavo, zaradi česar v ničemer ne spremeni njenih ugotovitev iz prvotnega izvedenskega mnenja.

Op. št. (2): Glej 19. točko obrazložitve odločbe US Up-2443/08-22 z dne 7. 10. 2009. Op. št. (3): US tako že v sklepu Up-429/01-5 z dne 24. 6. 2003 (glej 2. točko njegove obrazložitve).

Op. št. (4): US tako že v odločbi Up 373/97-15 z dne 22. 2. 2001 (glej 11. točko njene obrazložitve).