19. 10. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 3. oktobra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 548/2003 z dne 13. 10. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1199/2002 z dne 28. 5. 2003 in s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II P 913/98 z dne 20. 6. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnice (v pravdnem postopku tožeče stranke) na ugotovitev, da je kreditna pogodba št. 209/94 z dne 7. 3. 1994 za znesek 130.000 DEM v tolarski protivrednosti, sklenjena med SKB banko, d. d. (v pravdnem postopku tožene stranke), in družbo C., d. o. o., V., razdrta in da je zato zastavna pravica na pritožničinem stanovanju po sporazumu, sklenjenim pred Temeljnim sodiščem v Kopru, Enoti v Kopru, št. Rg 38/94 z dne 21. 3. 1994, prenehala. Višje sodišče je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče je revizijo zavrnilo.

2.Pritožnica navaja, da je zastavila svoje stanovanje za kredit v znesku 10.000.000 SIT, ki ga je kreditojemalka družba C. prejela od navedene banke. Vendar naj bi zavarovanje tega kredita z zastavno pravico na nepremičnini kasneje prenehalo. Zatrjuje, da je družba C. kasneje z isto banko sklenila novo kreditno pogodbo za znesek 130.000 DEM v tolarski protivrednosti, ki je bil prav tako zavarovan s hipoteko na njenem stanovanju. Vendar naj banka zneska posojila ne bi nakazala na račun družbe C., temveč naj bi z novim kreditom poplačala neporavnane obveznosti po prejšnji kreditni pogodbi v znesku 10.000.000 SIT. Zatrjuje, da je bil takšen dogovor pogodbenih strank usmerjen v izigravanje pritožnice, zato meni, da je kreditna pogodba nična in da je zato odpadel tudi pravni temelj za hipoteko. Meni, da iz listin in drugih dokazov v spisu ne izhaja, da bi obstajal dogovor o poplačilu prvega kredita z drugim kreditom, temveč je banka to poplačilo izvedla samovoljno. Zato nasprotuje tudi ugotovitvi sodišč, da je bila sporna kreditna pogodba izpolnjena (realizirana) s poplačilom prvega kredita in da je prišlo do takšnega poplačila na podlagi soglasja volj pogodbenih strank. Ker po njenem mnenju do izplačila kredita ni nikoli prišlo, meni, da tudi ni nastopil pogoj za realizacijo hipoteke. Zatrjuje, da so sodišča materialno pravo očitno napačno uporabila, tako da jim je mogoče očitati arbitrarnost in samovoljnost. Zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

B.

3.Z očitkom, da so izpodbijane odločitve arbitrarne in samovoljne, pritožnica uveljavlja kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Vendar je ta očitek neutemeljen. Oceno arbitrarnega ravnanja bi namreč lahko Ustavno sodišče izreklo le v primeru, če sodišče svoje odločitve ne bi utemeljilo s pravnimi argumenti, tako da bi bilo mogoče sklepati, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, temveč na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. Tega pa izpodbijanim sodbam ni mogoče očitati. Sodišče prve stopnje je izčrpno obrazložilo, zakaj niso izpolnjeni niti pogoji za razveljavitev niti pogoji za ugotovitev ničnosti izpodbijane posojilne pogodbe. Višje sodišče je tudi razumno obrazložilo, da določbe o razvezi pogodbe zaradi neizpolnitve v obravnavani zadevi ne pridejo v poštev, ker je bila pogodba izpolnjena, pa tudi sicer lahko razdrtje pogodbe doseže le upnik, kar pa, kot je pojasnilo sodišče, pritožnica ni. Zgolj to, da pritožnica pravo razume drugače od sodišč, in da se ne strinja z ugotovitvijo sodišč, da je bila pogodba izpolnjena s tem, ko so se z drugim kreditom poplačale neporavnane obveznosti po prvi kreditni pogodbi, ne zadošča za sklep o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave.

4.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić