Jedro

Da bi bilo mogoče izpodbijano odločbo preizkusiti, bi morala toženka navesti dejanske in konkretne razloge za konkretno dodeljeno število točk po vsakem posameznem kriteriju v okviru posameznega merila. Obrazložitev je povsem pavšalna in se je ne da preizkusiti. V obrazložitvi izpodbijane odločbe so namreč izostali konkretni razlogi in okoliščine za oceno oziroma dodeljeno število točk po posameznem kriteriju, na podlagi katerih je organ ocenil, v kolikšni meri prijavljeni projekt izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev. Sodišče tako pomanjkljive obrazložitve ne more šteti kot zadostne v smislu minimalne navedbe razumnih razlogov, ki bi omogočali sodni preizkus.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za kulturo 6150-66/2021/4 z dne 5. 5. 2021 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v višini 347,70 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo odločila, da se tožničin projekt z naslovom „...“ ne sprejme v sofinanciranje (točka 1 izreka). Posebni stroški v postopku niso nastali (točka 2 izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da navedeni projekt vsebuje informacije za ljudi, ki so v tretjem življenjskem obdobju. Namen je promovirati kakovostno staranje, z namenom detabuizacije starosti, omogočati dostop do specializiranih informacij. Uporabnikom so na voljo brezplačne vsebine s področja zdravja, bivanja, pravnih nasvetov, psihologije, financ, itd. Točke pri merilih št. 4 in 5 je strokovna komisija po pregledu, glede na podane informacije o projektu v vlogi, podelila avtomatično. Člani strokovne komisije so individualno, glede na vsebino predlaganega projekta, ocenili projekt po merilih pod zaporedno št. 1, 2, 3, 6 in 7. Pri ocenjevanju so upoštevali „Navodila prijaviteljem za izdelavo vloge,“ ki so bila objavljena na spletni strani Ministrstva za kulturo. Iz priloženih tabel so razvidne podeljene ocene, glede na posamezno razpisno merilo, ter skupni seštevek ocen vseh članov. Kakovost je omejena z majhnostjo ekipe (ena oseba), kar težko zagotovi strokovno pokritost prav vseh napovedanih vsebin. Aktualnost je nakazana, vendar ni posebej razloženo, kako se jo zagotavlja. Posebej naslavljati starejše osebe prek spleta je inovativno, vendar je ta inovativnost omejena z dejstvom, da gre za nadaljevanje že obstoječe aktivnosti. Pomen za kulturo in pomen za slovensko identiteto sta deloma prisotna prek kulturnih vsebin. Projekt lahko prispeva k objektivni obveščenosti, je pa pri tem omejen le na specifično področje. Uravnoteženo predstavljanje političnega delovanja in stališč ni razvidno. Komisija ugotavlja, da projekt ustreza razpisnim merilom in da je dosegel 344 točk, vendar ga glede na zgornja pojasnila in omejena finančna sredstva ne more predlagati za sofinanciranje. Minister pa po določbah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK) ne more sprejeti drugačne odločitve, kot jo predlaga strokovna komisija.

3. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja. Navaja, da je sodna presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev zadržana, saj se ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev in da sodišče presoja le pravilnost uporabe materialnega in procesnega zakona. Kljub temu mora biti ta presoja obrazložena do te mere, da zagotavlja transparentnost in daje možnost preveritve dobljene ocene z vnaprej določenimi kriteriji in merili. Obrazložitev mora takšna, da omogoča presojo ključnih razlogov za oceno projekta po posameznih kriterijih in da omogoča preizkus ocene oziroma vrednotenje prijavljenega projekta glede na kriterije in pogoje javnega razpisa in da je stranki omogočeno učinkovito varstvo njenih pravic v postopku v skladu z 22. členom Ustave RS. V obravnavanem primeru toženka tem standardom ni zadostila. Pri tem so precejšnje razlike pri posameznih ocenjevalcih, zato s sklicevanjem na skupno obrazložitev, ki je povsem pavšalna, standardom obrazloženosti ni mogoče zadostiti. Iz obrazložitve ni mogoče ugotoviti, da se je projekt pri posameznih kriterijih ocenjeval v skladu s kriteriji, kot so bili predvideni v javnem razpisu. Pri kriteriju kakovosti je tožnica prejela manjše število točk, čeprav se številčnost ekipe presoja v okviru merila št. 5 in je tožnica navedla, da bodo projekt ustvarjale tri osebe. Pri kriteriju aktualnost je tožnica navedla, da bo v okviru projekta zagotavljala aktualne informacije za ljudi, ki so v tretjem življenjskem obdobju. Tožnica je obrazložila družbeno relevantnost obravnavanih tem, iz obrazložitve ocen pa ni razvidno, zakaj programske vsebine, kot so opisane, niso družbeno relevantne. Toženka kriterija komunikativnost sploh ni obrazložila, zato ni znano, zakaj je pri tem kriteriju dobila nižje število točk. Glede kriterija pomen projekta za razvoj slovenske kulture in jezika iz obrazložitve izhaja, da ima projekt pomen za razvoj slovenske kulture in jezika, vendar ni obrazloženo, zakaj je tožnica kljub temu dobila nižje število točk. Enako navaja za kriterij pomen za uresničevanje pravice do javnega obveščanja in objektivne obveščenosti, saj je toženka skopo zapisala, da projekt lahko prispeva k objektivni obveščenosti, da pa je pri tem omejen le na specifično področje. Kaj naj bi to specifično področje pomenilo iz izpodbijane odločbe ne izhaja. Dodaja , da posamezni kriteriji v javnem razpisu niso dovolj natančno obrazloženi in konkretizirani, zato prijavitelji glede na tako splošno določena merila niso mogli vnaprej vedeti, katera dejstva in dokazi so pri presoji njihovih prijav sploh pomembni. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek. Uveljavlja tudi plačilo stroškov postopka.

4. Toženka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe, kolikor se z njimi izrecno ne strinja. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je jasno razvidno število točk, ki jih je tožničin projekt dosegel po posameznih ocenjevalnih merilih in kriterijih razpisa ter tudi skupna strokovna ocena, zato je zadoščeno zahtevam 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Navaja sodno prakso Upravnega in Vrhovnega sodišča RS. Po stališču toženke tožnica neutemeljeno izpodbija višino dodeljenih točk po posameznih razpisnih kriterijih, ker se v upravnem sporu presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa tudi pravilnost same strokovne ocene. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne in tožnici naloži stroške postopka.

5. Tožnica v pripravljalni vlogi pojasnjuje svoja stališča in navaja argumente zanje ter se sklicuje na sodno prakso, kot jo navaja.

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporno ali je pravilna in zakonita odločitev toženke, da se ne sprejme v sofinanciranje projekt tožnice z naslovom „...“, ki ga je tožnica prijavila na Redni letni javni projektni razpis za sofinanciranje programskih medijev v letu 2021 (v nadaljevanju javni razpis), z oznako “JPR-MV-2021,“ ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 180 z dne 4. 12. 2020. 8. Enajsti odstavek 4.a člena ZMed določa merila, ki jih strokovna komisija upošteva pri obravnavanju sofinanciranja radijskih in televizijskih programov s statusom lokalnega, regionalnega, študentskega oziroma nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa. Ta merila za postopek izbire financiranja predlaganih projektov programskih vsebin za radijske in televizijske programe določa tudi tretji odstavek 10. člena Uredbe o izvedbi rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin medijev (v nadaljevanju Uredba), ki jo je Vlada RS izdala na podlagi 4. člena in petega odstavka 4.a člena Zakona o medijih (v nadaljevanju ZMed) ter drugega odstavka 103. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK). Toženka je v javnem razpisu določila, da bo prijavljene projekte ocenjevala v skladu s temi merili, ki jih je tudi v javnem razpisu konkretno navedla, zato očitek tožnika, da prijavitelji niso mogli vnaprej vedeti, katera dejstva in dokazi so pri presoji njihovih prijav sploh pomembni in da posamezni kriteriji v javnem razpisu niso bili dovolj konkretizirani, po presoji sodišča ni utemeljen.

9. V obravnavani zadevi je nadalje sporno, ali je toženka izpodbijano odločbo ustrezno obrazložila. Sodišče pri tem ne presoja primernosti ali ustreznosti meril javnega razpisa, niti se ne more spuščati v pravilnost strokovne ocene, presoja pa obrazloženost kot temeljno procesno jamstvo, ne glede na to, da gre za drugo javnopravno stvar.

10. Po petem odstavku 4.a člena ZMed Vlada Republike Slovenije z Uredbo podrobneje določi način, postopek, pogoje in merila za izvedbo rednih javnih razpisov za sofinanciranje projektov iz proračunskih sredstev za medije, v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja uresničevanje javnega interesa za kulturo. ZUJIK v prvem odstavku 100. člena določa, da kolikor niso vprašanja postopkov javnega razpisa in javnega poziva v tem zakonu drugače urejena, se zanju smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Po določbah ZUP pa mora biti odločba obrazložena (tretji odstavek 210. člena v zvezi s prvim odstavkom 214. člena ZUP). Če ni, je to lahko razlog za vložitev tožbe v upravnem sporu v smislu petega odstavka 94. člena ZUJIK, po katerem je tožba dovoljena med drugim tudi zaradi bistvenih kršitev postopka.

11. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožničin projekt glede na kriterije iz javnega razpisa prejel skupno 344 točk, kar odraža povzeto mnenje strokovne komisije, glede na takšno obrazložitev in glede na omejena finančna sredstva pa komisija tožničinega projekta ni mogla predlagati za sofinanciranje. Ta obrazložitev pa po presoji sodišča ne zadosti minimalnemu standardu razumne obrazložitve v smislu prej navedene interpretacije petega odstavka 94. člena ZUJIK. V njej namreč niso navedeni konkretni razlogi v zvezi z oceno oziroma dodeljenim številom točk po posameznem razpisnem kriteriju. Sodišče se strinja s tožnico, da ni mogoče preizkus ključnih razlogov za oceno projekta po posameznih kriterijih.

12. Da bi bilo mogoče izpodbijano odločbo preizkusiti, bi morala toženka navesti dejanske in konkretne razloge za konkretno dodeljeno število točk po vsakem posameznem kriteriju v okviru posameznega merila, kar je delno izpolnila le pri merilih št. 4 in 5. Za vrednotenje po teh merilih je pojasnila, da je te točke podelila avtomatično. Pri ostalih merilih pa je navedla število točk, ki so jih dodelili ocenjevalci, in dodala pojasnila, iz katerih pa ni mogoče razbrati razlogov za mnenje strokovne komisije. Tako je navedeno, da je npr. „posebej naslavljati starejše osebe prek spleta inovativno, vendar je ta inovativnost omejena z dejstvom, da gre za nadaljevanje že obstoječe aktivnosti“ in da „projekt lahko prispeva k objektivni obveščenosti, je pa pri tem omejen le na specifično področje,“ ali „projekt ima pomen za razvoj slovenske kulture in jezika,“ pri tem pa iz obrazložitve niso razvidni razlogi, zakaj je projekt tožnice prejel določeno število točk. Glede kriterija komunikativnost pa tožnica utemeljeno navaja, da sploh ni nobenega pojasnila. Sodišče se strinja s tožnico, da je obrazložitev povsem pavšalna in da se je ne da preizkusiti. Z enakim besedilom, kot ga je uporabila toženka za dodeljeno število točk po posameznem kriteriju, bi bilo mogoče obrazložiti tudi drugačno število točk. V obrazložitvi izpodbijane odločbe so namreč izostali konkretni razlogi in okoliščine za oceno oziroma dodeljeno število točk po posameznem kriteriju, na podlagi katerih je organ ocenil, v kolikšni meri prijavljeni projekt izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev. Sodišče tako pomanjkljive obrazložitve ne more šteti kot zadostne v smislu minimalne navedbe razumnih razlogov, ki bi omogočali sodni preizkus. Zato ugotavlja, da je toženka storila absolutno bistveno kršitev določb postopka po sedmi točki drugega odstavka 237. člena ZUP, kar že samo po sebi pomeni razlog za ugoditev tožbi.

13. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek organu, ki jo je izdal. V ponovnem postopku je organ, kateremu se zadeva v skladu s tretjim odstavkom tega člena ZUS-1 vrača, vezan na stališča sodišča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek tega člena).

14. Ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, je sodišče na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

15. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 odločilo tudi o stroških tožnice, ki je upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. V skladu s tem pravilnikom je sodišče tožnici priznalo stroške v znesku 285,00 EUR, povečane za 22 % DDV, torej skupaj 347,70 EUR, ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave, tožnico pa je v postopku zastopal odvetnik. Stroške je toženka dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka paricijskega roka.

16. Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/C taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).