Jedro

Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pravilno ugotovila, da tožnica v zadevi, v zvezi s katero vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh, kar je tudi jasno in določno utemeljila. Sodišče sprejema utemeljitev tožene stranke, da je ob upoštevanju kazenske sodbe, na podlagi katere tožnica prestaja zaporno kazen, temelj tožničine odškodninske odgovornosti podan in da v navedeni pravdni zadevi dejansko ostaja odprto le vprašanje višine odškodnine, ki pa bo odvisna od ugotovitev izvedenca medicinske stroke.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnice za odobritev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. P 56/2014. V svoji obrazložitvi navaja, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev BPP v navedeni pravdni zadevi zaradi plačila odškodnine. Sklicuje se na določbe 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Navaja, da iz pribavljene dokumentacije v zadevi izhaja, da je bila tožnica s sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. I K 35688/2012 z dne 11. 4. 2013 spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja poskusa uboja, zaradi česar prestaja zaporno kazen v višini 5 let in 6 mesecev. V navedeni pravdni zadevi je oškodovanka zoper tožnico vložila odškodninsko tožbo zaradi plačila odškodnine iz naslova nepremoženjske škode, ki jo je utrpela v posledici storjenega kaznivega dejanja. Po 14. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je sodišče, kadar temelji zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, vezano na pravnomočno obsodilno sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca za to dejanje, tako da je temelj odškodninske odgovornosti pri tožnici vsekakor podan. Tožnica se tako svoji odškodninski odgovornosti ne more izogniti in je dejansko odprto le vprašanje višine odškodnine, do katere je upravičena oškodovanka, ki pa bo odvisna od ugotovitev izvedenca medicinske stroke o tem, kakšne telesne in duševne bolečine je oškodovanka utrpela. Sodišče bo tako v citirani pravdni zadevi glede višine odškodnine sledilo ugotovitvam izvedenca ustrezne stroke. Glede na navedeno ugotavlja, da zadeva, v zvezi s katero tožnica prosi za odobritev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), zaradi česar tožnici ne bi bilo utemeljeno odobriti zaprošene brezplačne pravne pomoči. Ker tožnica ne izpolnjuje pogoja iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, se ni bilo treba ukvarjati z njenim finančnim položajem, ker morata biti oba pogoja izpolnjena kumulativno.

Tožnica se s takšno odločitvijo tožene stranke ne strinja. Navaja, da ji v zaporu pomagajo, da najde nov smisel življenja in da dokonča šolo. Je mlada in na začetku svoje poti, dosojeno kazen mora odslužiti. Je brez premoženja, brez prihodkov in brez službe. Tudi njeni starši nimajo denarja, sama pa ima premalo pravnega znanja, da bi se sama lahko branila na sodišču. Sodišču predlaga, da se izpodbijana odločba spremeni tako, da se ji zaprošena pravna pomoč odobri.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, medtem ko odgovora na tožbo ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnica dne 26. 3. 2014 vložila prošnjo za dodelitev BPP v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. P 56/2014. Tožena stranka je njeno prošnjo zavrnila zaradi neizpolnjevanja objektivnih pogojev po določbah 24. člena ZBPP.

Po 1. alineji prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem pa da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da je stranka zlorabila možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe očitno v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pravilno ugotovila, da tožnica v zadevi, v zvezi s katero vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh, kar je tudi jasno in določno utemeljila. Sodišče sprejema utemeljitev tožene stranke, da je ob upoštevanju kazenske sodbe, na podlagi katere tožnica prestaja zaporno kazen, temelj tožničine odškodninske odgovornosti podan in da v navedeni pravdni zadevi dejansko ostaja odprto le vprašanje višine odškodnine, ki pa bo odvisna od ugotovitev izvedenca medicinske stroke.

Na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati tožbena navedba, da je brez premoženja in brez prihodkov, saj je tožena stranka njeno prošnjo zavrnila zaradi neizpolnjevanja vsebinskega pogoja po 24. členu ZBPP. Ob ugotovitvi, da tožnica ne izpolnjuje enega od pogojev za dodelitev BPP, je odločitev tožene stranke, da njeno prošnjo za dodelitev BPP kot neutemeljeno zavrne, pravilna. Glede tožbenega očitka, da se sama ne more braniti na sodišču, ker ima premalo pravnega znanja, ji sodišče pojasnjuje, da bo, kolikor se bodo v predmetnem pravdnem postopku dejstva in okoliščine spremenila, imela možnost znova zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ker je tožnica smiselno predlagala tudi opravo glavne obravnave, sodišče pojasnjuje, da le-te ni opravilo, temveč je na podlagi 2. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, odločilo na nejavni seji senata, ker je ocenilo, da je tožena stranka ugotovila vsa pomembna dejstva in okoliščine konkretnega primera, se do njih opredelila in svojo odločitev ustrezno obrazložila ter na podlagi dejstev, ki jih je tožnica navedla v tožbi, dejanskega stanja ne bi bilo mogoče dopolniti z ugotovitvami, pomembnimi za odločitev v zadevi.

Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnice na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.