Jedro

V skladu s četrto alinejo 4. točke 40. člena KPND pripada delavcu solidarnostna pomoč v primeru elementarne nesreče. Po pravilnem stališču sodišča prve stopnje gre ob upoštevanju namena, ki izhaja že iz same narave pravice, izrecno pa je opredeljen tudi v Razlagi KPND, solidarnostna pomoč zgolj in samo tistim delavcem, ki pomoč potrebujejo, oziroma ki imajo zaradi nastanka elementarne nesreče določene težave, ki bi jih s prejemom solidarnostne pomoči lažje premostili.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo predlog za ugotovitev, da nasprotna udeleženka krši določila Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, s tem, ko javnim uslužbencem zaposlenim pri nasprotni udeleženki, v posledici razglasitve epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) dne 12. 3. 2020, 19. 10. 2020, 18. 11. 2020, 18. 12. 2020 in 17. 1. 2021 na območju Republike Slovenije, ne izplača solidarnostne pomoči v skladu z določili četrte alineje četrtega odstavka 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti. Odločilo je še, da predlagatelj sam krije svoje stroške postopka, nasprotni udeleženki pa jih je dolžan povrniti v prisojeni višini.

2. Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje predlagatelj. Ne strinja se s prvostopenjskim stališčem, da je treba izhajati iz namena pravice do solidarnostne pomoči. Navaja, da Razlaga Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti (Ur. l. RS, št. 81/2000) predstavlja nedopustno dopolnitev Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti (KPND; Ur. l. RS, št. 18/1991 in nadaljnji). Namen podpisnikov aneksa h KPND (Ur. l. RS, št. 40/2012) je bil določiti ugodnejše pogoje za izplačilo solidarnostne pomoči, kot pa jih vsebuje 178. člen Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF; Ur. l. RS, št. 40/2012 in nadaljnji), ki zahteva, da naravna nesreča huje prizadene premoženje zaposlenega. Iz jezikovne razlage KPND z aneksi in volje pogodbenih strank namreč izhaja, da je za izplačilo solidarnostne pomoči ključen nastanek dogodka, določenega v KPND, v tem primeru epidemije. Nastanek škode ni potreben (Pdp 72/2021, Pdp 1647/2001, R 7/2005), zato ni pomembno, ali in kakšne težave so prizadele člane predlagatelja zaradi epidemije. Epidemija je bila razglašena 12. 3. 2020 (in pozneje) za območje celotne Republike Slovenije, zato so vsi delavci, za katere velja KPND, upravičeni do solidarnostne pomoči zaradi epidemije. Solidarnostna pomoč je primerljiva s solidarnostnimi dodatki, ki so jih določene skupine prejele v posledici epidemije na podlagi določil Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP; Ur. l. RS, št. 49/20 in 61/20). Navaja še, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vseh argumentov predlagatelja in da so razlogi izpodbijane sodbe nejasni in sami s seboj v nasprotju. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni in predlogu ugodi.

3. Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo prereka navedbe pritožbe in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, dejansko stanje je ugotovilo pravilno in popolno ter sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

6. V skladu s četrto alinejo 4. točke 40. člena KPND pripada delavcu solidarnostna pomoč v primeru elementarne nesreče. Po pravilnem stališču sodišča prve stopnje gre ob upoštevanju namena, ki izhaja že iz same narave pravice, izrecno pa je opredeljen tudi v Razlagi KPND, solidarnostna pomoč zgolj in samo tistim delavcem, ki pomoč potrebujejo, oziroma ki imajo zaradi nastanka elementarne nesreče določene težave, ki bi jih s prejemom solidarnostne pomoči lažje premostili. V zadevi Pdp 1647/2001, ki jo izpostavlja pritožba, je bilo sicer res navedeno, da je ta Razlaga neupoštevna, ker naj bi dopolnjevala določbe KPND, kar pa ne drži. Razlaga zgolj poudari namen, ki izhaja že iz samega bistva instituta solidarnostne pomoči. Upoštevanje namena solidarnostne pomoči, ki je v tem, da delavec lažje premosti težave, ki niso nastale po njegovi volji, je v zadevi VIII Ips 126/2013 poudarilo tudi Vrhovno sodišče RS. Čeprav je bilo v tej zadevi bistveno vprašanje razlage pojma ožjega družinskega člana iz prve alineje 4. točke 40. člena KPND (smrt delavca ali ožjega družinskega člana), ni utemeljenih razlogov, da namena solidarnostne pomoči ne bi upoštevali tudi pri ugotavljanju pogojev za izplačilo po četrti alineji iste določbe. Glede na obrazloženo je zmotno stališče pritožbe, da so vsi člani predlagatelja upravičeni do solidarnostne pomoči že avtomatično na podlagi dejstva, da je prišlo do elementarne nesreče (epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2). Nasprotna udeleženka zato ni kršila četrte alineje 4. točke 40. člena KPND, ker je zavrnila poziv za izplačilo solidarnostne pomoči vsem delavcem - članom predlagatelja. Sodišče prve stopnje je predlog utemeljeno zavrnilo.

7. Navedeno pa ne pomeni, da do izplačila solidarnostne pomoči ni upravičen noben delavec – član predlagatelja. Vendar pa upravičenje posameznega delavca do solidarnostne pomoči in v zvezi s tem ugotavljanje obstoja težav, ki bi jih s to pomočjo lažje premostil, presega vsebino kolektivnega delovnega spora.

8. Pritožba se neutemeljeno sklicuje na judikat v zadevi R 7/2005, saj se je ta nanašal na spor o pristojnosti, in v zadevi Pdp 72/2021, v kateri je bilo bistveno vprašanje roka za vložitev zahteve za izplačilo solidarnostne pomoči (revizija dopuščena s sklepom VIII DoR 86/2021).

9. Neutemeljena je pritožbena primerjava solidarnostne pomoči po 4. točki 40. člena KPND s solidarnostnim dodatkom, določenim v 57., 58. in 58. a členu ZIUZEOP, ki so ga v posledici razglašene epidemije prejele določene skupine posameznikov (uživalci nizkih pokojnin in druge ranljive skupine oseb z nizkimi dohodki) za izboljšanje njihovega socialnega položaja. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, gre za popolnoma različna instituta, pri čemer solidarnostno pomoč izplača delodajalec delavcu na podlagi določb kolektivne pogodbe; solidarnostni dodatek pa določenim skupinam posameznikov izplača država - Republika Slovenija na podlagi zakona.

10. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih naj je ne bi bilo mogoče preizkusiti. Izpodbijana sodba ima razloge o vseh odločilnih dejstvih, ti razlogi so jasni, ustrezno obrazloženi in med seboj niso v nasprotju. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni zaključilo, da so zaradi sprejetih ukrepov v posledici epidemije prav vsem javnim uslužbencem nastale težave, kot poizkuša to prikazati pritožba. Sodišče prve stopnje je namreč jasno in pravilno navedlo, da epidemija in v zvezi z njo sprejeti ukrepi niso nujno vplivali na vse javne uslužbence, predvsem pa ne na vse na enak način, zato ne morejo biti avtomatično vsi javni uslužbenci upravičeni do solidarnostne pomoči. V pritožbi očitana kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tako ni utemeljena.

11. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Ker predlagatelj s pritožbo ni uspel, krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

13. Ker odgovor na pritožbo ni bistveno prispeval k razjasnitvi zadeve in ga zato ni mogoče šteti za strošek, ki je bil potreben za ta spor, krije tudi nasprotna udeleženka sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).