Jedro

Tožnikova potreba po priznanju dodatka za pomoč in postrežbo je bila že večkrat presojana tudi s strani sodišča, nazadnje s sodbo VDSS Psp 219/2022 z dne 12. 10. 2022 v zvezi s sodbo VII Ps 678/2021 z dne 20. 6. 2022, s katero je bil zavrnjen tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca in priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh oziroma podredno večine življenjskih potreb. Zaradi nove zahteve tožnika z dne 18. 7. 2022, so lahko predmet tega socialnega spora morebitne spremembe v tožnikovem zdravstvenem stanju od pravnomočnosti citirane sodbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba toženca št. ..., št. dosjeja: ... z dne 9. 1. 2023 in iste številke zadeve in dosjeja z dne 2. 6. 2023, da se tožniku prizna pravica do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh življenjskih potreb od 8. 7. 2020 dalje v višini 292,11 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakokratnega mesečnega obroka do plačila v 8-ih dneh pod izvršbo ter podredni tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ..., št. dosjeja: ... z dne 9. 1. 2023 in iste številke zadeve in dosjeja z dne 2. 6. 2023 in da se tožniku prizna pravica do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine življenjskih potreb od 8. 7. 2020 dalje v višini 146,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakokratnega mesečnega obroka do plačila v 8-ih dneh pod izvršbo. Hkrati je odločilo, da stroške zastopanja tožnika po odvetnici krije proračun.

2. Zoper sodbo se laično pritožuje tožnik. Izpostavlja, da je psihiatrični bolnik, ki ima paranoidno in hebrensko shizofrenijo in enkrat na mesec v psihiatrični bolnišnici A. dobi injekcijo. Medicinski sestri iz psihiatrične bolnišnice enkrat na mesec preverita pogoje tožnikovega bivanja. Ima poškodovano desno roko, saj si je porezal kite, živec in žile. Operiran je bil trikrat in ne čuti prstov. Kot težji psihiatrični bolnik potrebuje nadzorstvo v domači negi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kot to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - v nadaljevanju ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. V sodni presoji sta izpodbijani odločbi toženca z dne 9. 1. 2023 in 2. 6. 2023 glede tožnikove potrebe po dodatku za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh življenjskih potreb, podredno za večino življenjskih potreb. Tožnikova potreba po priznanju dodatka za pomoč in postrežbo je bila že večkrat presojana tudi s strani sodišča, nazadnje s sodbo VDSS Psp 219/2022 z dne 12. 10. 2022 v zvezi s sodbo VII Ps 678/2021 z dne 20. 6. 2022, s katero je bil zavrnjen tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca in priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh oziroma podredno večine življenjskih potreb. Zaradi nove zahteve tožnika z dne 18. 7. 2022, so lahko predmet tega socialnega spora morebitne spremembe v tožnikovem zdravstvenem stanju od pravnomočnosti citirane sodbe.

6. Pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti ugotavlja, da sodba vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, ki temeljijo na pravilnih materialnopravnih izhodiščih. Strinja se z dejanskimi ugotovitvami in stališči sodišča prve stopnje. Sodišče je pravilno ugotovilo odločilna dejstva za presojo tožbenega zahtevka s pomočjo imenovanega sodnega izvedenca psihiatra, ki je ugotovil, da je tožnik kronični psihiatrični bolnik, ki je bil zaradi posledic bolezni tudi upokojen, vendar pa ni dokazano, da je prišlo pri njemu po pravnomočnosti sodbe z dne 20. 6. 2022 do popolne izgube realitetne kontrole. Kot že predhodni izvedenci, je tudi sedaj angažirani sodni izvedenec menil, da je tožnikova realitetna kontrola občasno popolnoma izničena, vendar je toženec pravilno izpostavil, da ne gre za trajno stanje.

7. Pravilen je dokazni zaključek sodišča v 11. točki obrazložitve, da izkazana realitetna kontrola tožniku dopušča samostojno funkcioniranje v znanih okvirih. Relativno dobro skrbi zase v času zazdravitve bolezni, v kar se je sodišče nenazadnje prepričalo tudi ob zaslišanju tožnika. Zmanjšanje realitetne kontrole se odraža v tožnikovi nedistanciranosti, v neobičajnih socialnih kontaktih, vendar tožnik ne potrebuje hospitalizacij, razen ko se mu zruši celotni duševni sistem.1 Nekega vidnega poslabšanja izvedenec po pravnomočnosti sodbe ni ugotovil, prav tako ne izboljšanja.

8. Upoštevajoč, da tožnik zmore funkcionirati v znanih preprostih okvirih, kjer se stvari ponavljajo in so predvidljive, je povsem sprejemljiva strokovna ocena izvedenca, da tožnik ne potrebuje stalnega nadzorstva. Slednje potrdi tudi zaslišan tožnik, ko pojasni kako poskrbi, da je prehranjen, oblečen, temveč tudi kako zavaruje svoje pravice in koristi. Tožnik namreč točno ve, katere pravice lahko uveljavlja pri katerem organu. Zaveda se tudi pomena sodnega spora, saj se redno udeležuje glavnih obravnav, kjer na zaslišanjih jasno, razumljivo in prepričljivo izpove o svoji skrbi zase in o svojih pravicah.

9. Upoštevajoč pritožbene trditve, pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bile v dokaznem postopku upoštevane vse trditve tožnika, ki jih sedaj ponavlja v pritožbi. Le-te so bile ustrezno ocenjene s strani sodnega izvedenca psihiatra, mnenje katerega je sodišče dokazno ocenilo in podalo svoj dokazni zaključek v 10. točki obrazložitve.

10. Ker niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, niti uveljavljani pritožbeni razlog, je pritožbo sodišče zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP) in sklep o sodnih stroških (2. točka 365. člena ZPP).

1 To se je nazadnje zgodilo v letu 2021.