Jedro

Ker je tožeča stranka lastninsko pravico na kmetijskih zemljiščih pridobila na podlagi 14. člena ZSKZ ex lege, je pravno nerelevanten tudi rok za vložitev izbrisne tožbe iz 123. člena ZZK, saj je izbrisna tožba namenjena saniranju materialnopravno napačnih vknjižb, ki imajo izvor v derivativnem pridobitnem načinu lastninske pravice, v konkretnem primeru pa je bila lastninska pravica pridobljena na podlagi zakona.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se pritožbi tožeče stranke ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: Ugodi se tožbenemu zahtevku tožeče stranke, ki se glasi: „Ugotovi se, da je Republika Slovenija ..., lastnica parc. št. 785/0 k.o. ...“ Tožena stranka je dolžna v 15 dneh tožeči stranki povrniti stroške prvostopenjskega postopka v višini 462,00 EUR, stroške pritožbenega postopka v višini 283,20 EUR ter stroške revizijskega postopka v višini 469,05 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15 dni po vročitvi sodbe do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za ugotovitev lastninske pravice na nepremičninah parc. št. 785/0 k.o. ... ter odločilo o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 302/2014 z dne 30. 10. 2014 dopustilo revizijo tožnice glede vprašanj, ali sta nižji sodišči pravilno presodili: - da je toženka (lovska družina) bila ob uveljavitvi Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju ZSKZ(1)) lastnica sporne nepremičnine, ki jo je pridobila odplačno od lastnika, s sredstvi društva ter zaradi zasebnih potreb društva; - da je toženka sporno nepremičnino priposestvovala; - da je tožnica s potekom prekluzivnega roka iz 123. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK(2)) od začetka uporabe nastavljene zemljiške knjige izgubila lastninsko pravico.

Navedbe revidentke

4. Tožnica meni, da je lastninsko pravico na sporni nepremičnini pridobila ex lege na podlagi 14. člen ZSKZG, da poizvedovalni zapisnik ni pravni naslov za pridobitev lastninske pravice, ter da vpis v zemljiško knjigo nima konstitutivnega pomena. Sklicuje se na ustavno odločbo U-I-78/93 in poudarja, da bi moralo sodišče slediti razlogom, ki izhajajo iz njene obrazložitve, kar podrobneje pojasni. Dodaja, da priposestvovanje stvari v družbeni lastnini ni bilo mogoče. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in spremeni pravnomočno odločitev tako, da ugotovi lastninsko pravico tožnice na spornih nepremičninah, podrejeno pa, da sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

5. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

6. Revizija je utemeljena.

7. Na podlagi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

8. Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 265/2014 z dne 18. 12. 2014 odločilo, da so kmetijska zemljišča lovske družine lahko pridobile le po predpisih o prometu s kmetijskimi zemljišči na podlagi predkupne pravice kot kmetijske organizacije, zato je na pridobljenih kmetijskih zemljiščih lovska družina pridobila le pravico uporabe na družbeni lastnini. Tako ni pomembno, ali je lovska družina takšno zemljišče pridobila odplačno ali neodplačno, ali je njihov singularni pravni prednik na tem zemljišču imel lastninsko pravico ali pravico uporabe, ali je bila po prenosu na kmetijskem zemljišču na lovsko družino vpisana lastninska pravica ali pravica uporabe; v vsakem primeru je po prenosu na lovsko družino kmetijsko zemljišče prešlo v družbeno lastnino.

9. Prav tako je Vrhovno sodišče že v več zadevah(3) zavzelo stališče, da predpisov o lastninjenju ni mogoče zaobiti s sklicevanjem na priposestvovanje. Priposestvovanje je namreč namenjeno odpravi pomanjkljivosti, ki nastanejo pri pravnoposlovnih prenosih lastninske pravice na nepremičninah, medtem ko bi v primerih, kot je obravnavani, s priposestvovanjem dejansko naknadno "legalizirali" nezakonite vpise lastninskih pravic, ki so nastali v procesu lastninjenja nepremičnin.

10. Ker je tožeča stranka lastninsko pravico na kmetijskih zemljiščih pridobila na podlagi 14. člena ZSKZ ex lege, je pravno nerelevanten tudi rok za vložitev izbrisne tožbe iz 123. člena ZZK, saj je izbrisna tožba namenjena saniranju materialnopravno napačnih vknjižb, ki imajo izvor v derivativnem pridobitnem načinu lastninske pravice, v konkretnem primeru pa je bila lastninska pravica pridobljena na podlagi zakona.

11. Ker je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno, je bilo treba reviziji tožnice na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP ugoditi in odločiti, kot izhaja iz I. točke izreka.

12. Na podlagi prvega odstavka 154. člena v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP je tožnica upravičena tudi do povrnitve vseh pravdnih stroškov. Odločitev o višini temelji na stroškovniku v prilogi A 10, ter na l. št. 28 ter 40. Pri izračunu stroškov predloga za dopustitev revizije je Vrhovno sodišče smiselno upoštevalo že izoblikovano prakso, ko v skladu s šestim odstavkom 4. člena Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) delo odvetnika v postopku dopustitve revizije ovrednoti po 3. točki tar. št. 19, saj v njej ovrednoteno storitev po merilih iz 3. člena OT ocenjuje za podobno storitev.

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 10/93 s spremembami in dopolnitvami.

Op. št. (2): Uradni list RS, št. 33/95 s spremembami in dopolnitvami.

Op. št. (3): Sodba II Ips 29/2013, sklepi II Ips 549/2009, II Ips 345/2008 z dne 10. 9. 2012 in II Ips 1066/2008 z dne 10. 9. 2012.