Jedro

Če predlog za denacionalizacijo ne vsebuje podatkov in dokazil iz 62. člena ZDen, sodišče predlagatelja pozove, da ga v določenem roku popravi in dopolni. Če tega predlagatelj ne stori, se šteje predlog za umaknjen.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v gornji nepravdni zadevi izdalo sklep, s katerim je ugotovilo, da je predlagatelj delno umaknil predlog za denacionalizacijo, in sicer za parc. štev. A, B in C k.o. O..., zato je v tem delu postopek ustavilo. V ostalem delu pa je po 4. odst. 109. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/1977) v zvezi s členom 37 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) štelo, da je predlog umaknjen.

Predlagatelja je namreč pozvalo s sklepom z dne 21.7.1995 naj dopolni depopolno vlogo, po kateri ni bilo mogoče postopati, v 30-ih dneh, na ta poziv sodišča je predlagatelj reagiral le z delnim umikom vloge.

Proti temu sklepu je vložil predlagatelj pritožbo, v kateri izpodbija ugotovitev prvostopnega sodišča, da ni navedel pravnega temelja, zaradi katerega zahteva denacionalizacijo, saj je v tožbi povedal, da je bil zapeljan zaradi grožnje. Priložil je tudi darilno pogodbo, to je listino, s katero je izgubil svojo nepremičnino. Priložil pa je tudi izjavo priče, ki ve, v kakšnih razmerah je podpisal darilno pogodbo. Zato zahteva, da sodišče izpelje postopek, v katerem se bo prepričalo, da je izgubil premoženje zaradi zvijače in prevare.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov spisa izhaja, da je predlagatelj vložil nepopolen predlog za denacionalizacijo že pri občini Koper. Upravni organ občine Koper ga je zato že v upravnem postopku dne 26.2.1992 pozval naj vlogo dopolni, kar po podatkih tega spisa ni storil. Kljub temu je občinski upravni organ poslal vlogo v reševanje sodišču s pojasnilom, da je iz podatkov zemljiške knjige ugotovil, da je nepremičnine v k.o. L., sedaj k.o. B., predlagatelj podaril občini Koper. Glede nepremičnin v k.o. O. pa je upravni organ ugotovil, da niti niso bile prenešene od prejšnjega lastnika na predlagatelja. Ker vloge predlagatelja, kot je bila poslana na upravni organ in odstopljena sodišču, sodišče ni moglo obravnavati, saj zahteva ni vsebovala podatkov iz 62. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen), sploh pa niso bile zahtevi priložene listine kot nalaga ta določba, je sodišče pravilno in v skladu s 109. členom ZPP v zvezi s členom 37 ZNP pozvalo predlagatelja in ga še enkrat poučilo, kako mora vlogo dopolniti, da bo sposobna obravnavanja. Ta sklep sodišča z dne 21.7.1995 je predlagatelj prejel 17.8.1995. V sklepu mu je bilo naročeno, da mora vlogo dopolniti v 30 dneh. Iz naslednjih podatkov spisa pa izhaja, da je bilo v spis vloženo pooblastilo odvetnika R.T.. Ta odvetnik je tudi pregledal spis, zatem pa sta v spisu vezani še dve vlogi, in sicer komparacija parcel in kopija katastrskega načrta za k.o. B..

2.10.1995 je predlagatelj sodišču spročil, da umika predlog za denacionalizacijo glede parcel A, B in C k.o. O.. 16.5.1996 pa je poslal urgenco, v kateri sporoča, da je zahtevano dokumentacijo vložil osebno pri vložišču 18.9.1995, vendar te dokumentacije v spisu ni. Šele po prejemu sklepa, v katerem sodišče ugotavlja, da je zaradi neaktivnosti predlagatelja šteti njegov predlog za umaknjen in postopek ustaviti, je predlagatelj 25.5.1999, to je istega dne kot pritožbo, poslal sodišču dopolnjeno vlogo in v njej pojasnil, da zahteva denacionalizacijo nepremičnin, ki naj bi bile podržavljene na podlagi darilne pogodbe, sklenjene zaradi grožnje oziroma zvijače. Šele v tej vlogi, ki jo je poslal sodišču že po prejemu sklepa o ustavitvi postopka, je predlagatelj priložil darilno pogodbo, predlagal zaslišanje prič in priložil ostale listine, vse, kar bi moral storiti po prejemu sklepa z dne 21.7.1995. Pritožbene trditve, da je predlagatelj vlogo popravil in dopolnil pravočasno, so brez dokazne podlage in protispisne. Iz podatkov spisa zanesljivo izhaja, da predlagatelj ni pravočasno postopal po naročilu sodišča. Njegova vloga pa je bila tako pomanjkljiva, da sodišče po njej niti ni moglo postopati, saj je utemeljeval denacionalizacijo zgolj s sklicevanjem na možnost, ki jo daje zakon. Konkretnih okoliščin svojega primera pa niti zatrjeval ni. Iz njegovih navedb se ni dalo razbrati, da je nepremičnine podaril zaradi kakšnega konkretnega ravnanja predstavnikov državne oblasti, ki bi protipravno vplivali na njegovo voljo. Šele njegova prepozna vloga vsebuje navedbe o teh pravno pomembnih dejstvih za postopek, ki ga je sprožil. Zato je sodišče prve stopnje predlagatelja utemeljeno pozvalo na dopolnitev in popravo predloga. Ker pa v roku, ki mu ga je določilo, te vloge ni dopolnil, je tudi pravna posledica, ki jo je izreklo v izpodbijanem sklepu, pravilna in zakonita. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo predlagatelja zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. odst. 380. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP). Glede na prehodno določbo 1. odst. 498. člena ZPP je v tej zadevi uporabilo še ZPP iz leta 1977.