Jedro

Glede na določbo 1. odstavka 21. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih ni nobenega dvoma, da mora kupec v primeru, če pisno izjavo o sprejemu ponudbe pošilja po pošti, to izjavo poslati tako upravni enoti, kot tudi prodajalcu in to priporočeno s povratnico.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanimi odločbami je Upravna enota C. odobritev pravnega posla – kupoprodajne pogodbe, ki so bile sklenjene v D. dne 21. 7. 2007, med prodajalci A.A., B.B., C.C., D.D., E.E., F.F., G.G., H.H. in I.I. in kupec J.J. (tožeča stranka), katerih predmet je kmetijsko zemljišče s parc. št. 1760, 1974/20 in 1774/197- vl. št. 58 k.o. A., parc. št. 67/1, 67/2, 888, 889, 912, 996, 1003, 1006, 1007, 1008, 1023, 1452, 1455, 1592, 1873, 2000, 2003, 2021, 2049, 2123, 2140/1, 2140/2, 2461, 2472, 2533, 2544, 2599, 2625, 2627 in 2631-vl. št. 224 k.o. B., parc. št. 2052 in 2468-vl. št. 276 k.o. B., parc. št. 225, 227, 228, 233, 237, 243, 244, 480, 1397, 1398, 1400, 1460, 1463, 1605, 1612, 1681, 1859, 1928, 2038, 2577, 2650, 2682, 2769, 2778, 2858/7, 41.S in 42.S-vl. št. 296 k.o. B., parc. št. 670/1-vl.št. 348 k.o. B., parc. št. 1654/1 in 1654/2-vl.št. 480 k.o. B., parc. št. 2480-vl. št. 514 k.o. B. in parc. št. 365, 366, 935, 2051, 2469, 2713, 39/2.S, 39/3.S, 2513, 2519, 2528, 2512/1 in 2512/2-vl. št. 675 k.o. B. z različnimi solastniškimi deleži posameznih kupcev, zavrnila. Iz obrazložitev izpodbijanih odločb izhaja, da so prodajalci dne 13. 3. 2007 podali ponudbo za prodajo citiranih kmetijskih zemljišč, ki je visela na oglasni deski upravnega organa in na enotnem državnem portalu E-Uprave. Dne 11. 4. 2007 je Upravni enoti C. priporočeno po pošti tožeča stranka poslala izjavo o sprejemu zgoraj navedene ponudbe. Ker pa je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka poslala ponudbo le upravni enoti ne pa tudi priporočeno s povratnico prodajalcem je upravna enota odobritev pravnega posla v zvezi, v izreku navedenimi kupoprodajnimi pogodbami, zavrnila, saj ni bil izpolnjen pogoj določen v 21. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 55/03-uradno prečiščeno besedilo 1 – ZKZ), ki določa, da mora vsakdo, ki želi kupiti naprodaj dano kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje priporočeno s povratnico prodajalcu in upravni enoti ali neposredno vloži na upravni enoti. Ker torej promet ni potekal po postopku in na način, določen s tem zakonom (2. alinea 3. odstavka 19. člena ZKZ), pravnega posla za pridobitev kmetijskega zemljišča ni bilo mogoče odobriti.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z odločbami št. 33008-57/2008/1 z dne 6. 11. 2008, 33008-60/2008/1 z dne 5. 11. 2008, 33008-55/2008/1 z dne 5. 11. 2008, 33008-59/2008/1 z dne 5. 11. 2008, 33008-58/2008/1 z dne 6. 11. 2008, 33008-56/2008/1 z dne 6. 11. 2008, 33008-62/2008/1 z dne 6. 11. 2008, 33008-61/2008/1 z dne 5. 11. 2008 in 33008-54/2008/1 z dne 5. 11. 2008, zavrnilo pritožbe tožeče stranke zoper izpodbijane odločbe.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da edini razlog neodobritve kupoprodajnih pogodb, ki ga navaja tožeča stranka ni utemeljen, saj presoja pravilnosti in pravočasnosti ponudbe ni podvržena zgolj gramatikalni razlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih, pač pa tudi ratio legis zakona ter določbam Zakona o splošnem upravnem postopku, ki pojasnjuje določbe o vročanju, kot specialen predpis. Zaradi vsega navedenega predlaga, da sodišče izpodbijane odločbe v celoti odpravi in jih samo spremeni tako, da predlagane pravne posle v celoti odobri, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse navedbe v tožbi iz razlogov, navedenih v obrazložitvah izpodbijanih odločb in predlaga, da sodišče tožbe zavrne kot neutemeljene.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča so odločbe tožene stranke pravilne in zakonite, imajo oporo v citiranih materialnih predpisih in izhajajo iz podatkov v upravnih spisih. Tožena stranka je v obrazložitvah izpodbijanih odločb podala pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njenim obrazložitvam in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Zakon o kmetijskih zemljiščih v 3. odstavku 19. člena določa, da se pravni posel za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije ne odobri, če niso izpolnjeni pogoji iz prejšnjega člena, če promet ni potekal po postopku in na način določen s tem zakonom, če ni upoštevan prednostni vrstni red kupcev po 23. členu tega zakona in če bi se s prometom fizično delile parcele zemljišča, ki je bilo urejeno s komasacijo. V 1. odstavku 21. člena ZKZ pa je določeno, da mora vsakdo dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, če želi kupiti naprodaj dano kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, ki jo pošlje priporočeno s povratnico prodajalcu in upravni enoti ali neposredno vloži na upravni enoti. Navedena določba ZKZ je ena od postopkovnih določb Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki jo je potrebno spoštovati, sicer, glede na določbo 2. alinee 3. odstavka 19. člena ZKZ pravnega posla za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije ni mogoče odobriti. Glede na citirane določbe torej ni nobenega dvoma, da mora kupec v primeru, če pisno izjavo o sprejemu ponudbe pošilja po pošti, to izjavo poslati tako upravni enoti, kot tudi prodajalcu in to priporočeno s povratnico. Sprejem ponudbe je namreč del sklenitve pogodbe, torej prometa s kmetijskimi zemljišči, ki je natančno določen v Zakonu o kmetijskih zemljiščih. Iz upravnih spisov pa izhaja, da pravni posel ni potekal v skladu z določbami Zakona o kmetijskem zemljišču, ker tožeča stranka pisne izjave o sprejemu ponudbe za nakup kmetijskih zemljišč prodajalcem ni dostavila priporočeno s povratnico. Kljub izrecnemu pozivu upravnega organa tožeči stranki z dopisom št. 330-884/2007-11 z dne 20. 11. 2007, da dostavi dokazila o tem, da je izjavo o sprejemu ponudbe priporočeno s povratnico poslala prodajalcem oziroma njihovim pooblaščencem, kot to določa 21. člen ZKZ, le ta navedenih dokazil ni predložila, pač pa je poslala podpisano izjavo A.A., iz katere je razvidno, da je veljavno sprejela sprejem ponudbe tožeče stranke. Tožeča stranka torej ni dokazala, da je ponudbo sprejela skladno s 1. odstavkom 21. člena ZKZ.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbo, v skladu s 1. odstavkom 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo, saj je bil postopek pred izdajo izpodbijanih upravnih aktov pravilen, odločbe pa pravilne in na zakonu utemeljene.

Ker je sodišče tožbo tožeče stranke zavrnilo v skladu s 4. odstavkom 25. člena ZUS-1, vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.