Jedro

Ker otroški dodatek (še) ni določen, ga sodišče ne more upoštevati, ni pa sodišče tisti organ, ki bi bilo to državno pomoč – čeprav le za potrebe tega postopka, dolžno določati.

Izrek

I. Pritožbama se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje: v sedmi alineji III. točke spremeni tako, da se stiki med mld. T. in N. ter tožencem med poletnimi počitnicami določijo tako, da preživi slednji z hčerkama v letu 2013 počitnice od 1. 7. do 15. 7. ter od 1. 8. do 15. 8., nato pa naslednje leto v tem času preživita počitnice dekleti z materjo, z očetom pa v drugi polovici obeh poletnih mesecev, in naprej izmenično; v IV. točki razveljavi in v tem delu vrne zadeva v novo sojenje.

II. Sicer se pritožbi zavrneta in se v izpodbijanem, a nespremenjenem ter nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo med pravdnima strankama (I). Njuni hčerki mld. T (roj. ..) in mld. N (roj...) je zaupalo v varstvo in vzgojo materi - tožnici (II.), stike med otrokoma in očetom (tožencem) pa določilo tako, da potekajo vsak torek in četrtek popoldne, vsak drugi vikend od petka do ponedeljka, jesenske, božične, novoletne, zimske in prvomajske počitnice otroka izmenično preživljata z enim in drugim staršem, poletne počitnice pa z očetom prvih 14 dni v juliju in prvih 14 dni v avgustu (III.). Očetu je naložilo plačevanje mesečne preživnine v višini 210 € za mld. T. ter 185 € za mld. N. od 1. 6. 2012 dalje (V.), za čas od 11. 3. 2011 do 31. 5. 2012 posamezne manjše zneske (IV.), ker je upoštevalo, da je toženec tožnici v tem času delno že plačeval. Kar je zahtevala tožnica več, je zavrnilo (VI.).

2. Proti sodbi se pritožujeta obe pravdni stranki.

3. Tožnica stranka se pritožuje zoper III. in VI. točko iz vseh predvidenih zakonskih razlogov in predlaga spremembo ali razveljavitev tega dela sodbe. Glede preživnine meni, da je prenizka, da sodišče ni upoštevalo vseh potreb zlasti za kurjavo ter obleko in obutev, za frizerja, za telefon ter šolske potrebščine ter natančneje pojasnjuje, zakaj je utemeljeno izkazovala in dokazala večje potrebe za te postavke. Po drugi strani pa meni, da je sodišče prenizko ocenilo premoženjske in pridobitne zmožnosti toženca, ker ni upoštevalo božičnice, regresa, zavarovalnine ter pologov na njegov račun. Glede stikov med poletnimi počitnicami predlaga, da sodišče dvotedenske počitnice v začetku meseca julija z obema staršema določi izmenično, in ne tako, da bosta v prvi polovici meseca julija hčerki vedno z očetom, in sicer iz razloga, ker ima tedaj N. rojstni dan. Opredeljuje tudi svoje pritožbene stroške.

4. Toženec se pritožuje zoper IV. in V. tč. izreka sodbe, tj. glede preživnine za mladoletni hčerki, iz vseh treh formalnih pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da prvostopenjsko sodbo v tem delu spremeni ali pa razveljavi. Prvostopenjskemu sodišču očita kršitve določb pravdnega postopka, češ da so razlogi stereotipni in pavšalni. Kar ni dokazano, mora sodišče zavrniti, ne pa presoditi po prostem preudarku in po načelu pravičnosti. Meni, da bi stanovanjske stroške sodišče moralo ugotoviti z matematično natančnostjo. Nasprotuje ugotovljeni višini teh stroškov, češ da je pretirana in nedokazana po posameznih postavkah, konkretno za kurjavo in za obratovalne ter vzdrževalne stroške, strošku za zavarovanje nasprotuje, češ da ni obvezen, davek pa plača tudi on, saj je solastnik nepremičnine, v kateri živi tožnica z otroki. Strošek za posamezno upravičenko iz tega naslova je po njegovem mnenju zato vsaj za 12 EUR previsoko ugotovljen. Nadalje se mu zdijo pretirano ocenjene potrebe za obleko in obutev ter za frizerja, mobilni telefon pa sploh ni otrokova potreba. Za garderobo in nego meni, da je potreba vsake od hčerk 38 EUR na mesec. Ugotovljena potreba za ples je protispisna, saj je ta stroške za starejšo hčerko 20 EUR na mesec in ne 45,80 EUR. To je razvidno iz plačil članarine in gre za natančni izdatek, saj nobena posebna oprema, razen copat, za to ni potrebna. Če bi bila, bi jo tožnica gotovo uveljavljala. Za dodatno razvedrilo bi hčerkama moralo zadoščati 10 EUR mesečno. Po njegovi oceni so potrebe starejše hčerke tako 312 EUR, mlajše pa 341 (ne pa 410 in 350, kot je to ocenilo sodišče). Od marca 2011 plačuje za vsako 180 EUR in s tem prispeva še celo več kot za 53 % potreb. Nadalje navaja, da je sodišče nesorazmerno porazdelilo breme preživljanja, saj ima tožnica višje dohodke od njega, sam pa odplačuje še kredit za stanovanje in avtomobil. Glede preživnine za preteklo obdobje ji pritožnik nasprotuje. Strošek za vrtec je natančen strošek, ki je razviden iz položnic do meseca junija, kasneje pa ne več, v nobenem primeru pritožnik ni dolžan takšnih zneskov oziroma je preživninsko obveznost za nazaj celo preplačal. Pritožnik nadalje navaja, da je treba upoštevati, da bo tožnica prejela otroški dodatek, čeprav je sedaj postopek pri CSD prekinjen. Ta dodatek je določljiv, skupaj bo tožnica dobila 93,69 EUR, kar je namenjeno kritju potreb otrok.

5. Toženec na tožničino pritožbo ni odgovoril, slednja pa je na njegovo pritožbo odgovorila. Predlaga njeno zavrnitev in opredeljuje še stroške v zvezi s tem odgovorom.

6. Obe pritožbi sta delno utemeljeni.

7. Sodišče prve stopnje je sicer za določitev preživnine od izdaje sodbe dalje v zadostni meri in pravilno ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva, relevantnih kršitev določb postopka ni zagrešilo, pa tudi materialno pravo je v večini oziroma v bistvenem pravilno uporabilo. Le pri ugotavljanju nekaterih dejstev za preteklo obdobje je glede na pritožbene navedbe, ki so delno tudi (sicer dopustne) novote, dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno.

Glede stikov

8. Pritožbeno sodišče nima pomislekov proti predlogu tožnice, da se termini stikov med poletnimi počitnicami določijo izmenično, in sicer da eno leto dekleti prvo polovico meseca julija in avgusta preživita z materjo, drugo pa z očetom, naslednje pa spet obratno, in tako dalje. To je razumno obrazložila in tudi toženec se na ta njen pritožbeni predlog ni odzval (z morebitnimi razlogi, ki bi govorili proti le-temu), zato mu je pritožbeno sodišče ugodilo.

Glede preživnine

9. Neutemeljeni so očitki o pavšalnih in stereotipnih razlogih izpodbijane sodbe. Argumenti sodišča prve stopnje so pravilni in jasno podani, so prepričljivi in življenjsko sprejemljivi. Pritožnik se zaman zavzema za matematično natančnost pri določanju preživnine oziroma pri ugotavljanju potreb upravičenk. Kot je že prvostopenjsko sodišče je pravilno pojasnilo, pri določanju preživnine za mld. otroke po razvezi zakonske zveze in uporabi določbe 129 in 129a. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij (ZZZDR) ne gre zgolj za seštevanje, odštevanje ter deljenje, pač pa za oceno potreb otrok in zmožnosti roditeljev ter nazadnje za porazdelitev preživninskega bremena mednju.

10. Neutemeljene so pritožbene navedbe o previsoko ocenjenih potrebah glede bivanja, obleke in obutve, nege (frizerja), razvedrila ter plesa. Za vse navedeno je imelo sodišče prve stopnje zadostno oporo v zaslišanju strank, listinskih dokazih in v splošno znanih podatkih o cenah življenjskih stroškov. Ocena vseh navedenih stroškov ne predstavlja nesorazmernega razkošja v primerjavi z zmožnostmi staršev, saj so preživljalske sposobnosti obeh staršev sorazmerno dobre. Po drugi strani pa te potrebe tudi niso ovrednotene prenizko, kot to skuša v pritožbi prikazati tožnica.

11. Res je sicer, kar očita pritožnik, da se dâ znesek posameznega stroška ugotoviti z matematično natančnostjo (npr. za kurjavo je izkazan letni izdatek 1.272, kar je mesečno 106 EUR na upravičenko), vendar drži, kar je navedlo prvostopenjsko sodišče, da ocena mesečnih potreb iz posameznega sklopa (tu npr. bivanje) zajema razne izdatke, ki pa jih ni mogoče vse izraziti z matematično eksaktnostjo, ker tudi iz meseca v mesec variirajo (npr. strošek za elektriko in za vzdrževanje). Ocena, ki jo je naredilo prvostopenjsko sodišče (82 EUR iz skupnega naslova „bivanja“ za posamezno upravičenko), ni pretirana, je realna, razlogi pa niso „pavšalni“ in „stereotipni“, pač pa razumni, življenjsko sprejemljivi in prepričljivi.

12. Ugotovljene potrebe zaradi stroškov s plesom niso protispisne, saj listinski dokazi ne nasprotujejo temu, kar povzema sodišče prve stopnje, nasprotno. Iz blagajniškega prejemka z dne 10. 10. 2011 (priloga A 135) izhaja, da je strošek za T. H. v Plesnem klubu S. za en semester 55 EUR, iz potrdila o plačilu istega kluba (priloga A 154) pa izhaja, da je semestrov v sezoni deset. Ocena prvostopenjskega sodišča potreb mld. T. za šport je temu skladna in na mesečnem nivoju povsem ustrezna.

13. Tudi ocena pridobitne in premoženjske zmožnosti obeh preživninskih zavezancev in porazdelitev preživninskega bremena, ki jo je opravilo prvostopenjsko sodišče, je pravilna in ustrezno obrazložena, drugačni pritožbeni očitki obeh pa neutemeljeni in brez dejanske in pravne podlage. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče tu v celoti sklicuje na pravilne in prepričljive razloge prvostopenjskega sodišča. Dohodki toženca so kljub znižanju še vedno nekoliko višji od tožničinih, kar ga zavezuje k temu, da nosi za malenkost večje breme preživljanja v denarju, po drugi strani pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno upoštevalo, da je tožnica s hčerkami ostala v nepremičnini, ki je očitno skupna, toženec pa ima po razvezi zase s tem večje stroške (stanovanjski kredit).

14. Utemeljeno pa toženec opozarja na to, da potrebe za vrtec za mld. N. niso izkazane tako, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje. Ni obrazložilo, zakaj oziroma na podlagi česa je sodišče prve stopnje štelo, da je imela tožnica stroške z vrtcem za mld. N. v znesku 220 mesečno od meseca marca 2011 do vključno meseca avgusta 2011 (kar je skupaj 1320 EUR). Utemeljena je graja, da to iz prilog ne izhaja, zato ostaja nerazrešeno vprašanje, ali je N. vrtec v juliju in avgusti sploh obiskovala (nasprotnega v odgovoru na pritožbo tožnica niti ne navaja). Iz listin je razvidno sicer le to, da je strošek z vrtcem v znesku 226,50 EUR mesečno nastal le dvakrat (za marec in april, priloge A 131 in nadaljnje), kasneje pa le še v mesecu juniju v znesku 57,51 EUR (tudi temu tožnica v odgovoru na pritožbo ne oporeka). Ker v tem delu dejansko stanje ni ugotovljeno in razlogov v zvezi s tem ni, je moralo pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi toženca ugoditi. V novem sojenju naj sodišče ugotovi, kakšne so bile potrebe mld. N. v preteklem obdobju in oceni, ali je upoštevajoč delna plačila utemeljen ugovor toženca, da je za nazaj preživninsko obveznost že izpolnil. 15. Neutemeljen je sicer toženčev očitek glede neupoštevanja otroškega dodatka. Pritožnik sam navaja, da ta (še) ni določen, torej ga sodišče ne more upoštevati, ni pa sodišče tisti organ, ki bi bilo to državno pomoč – čeprav le za potrebe tega postopka, dolžno določati.

16. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razlogom ustrezno spremenilo glede stikov med počitnicami, glede zapadlih obveznosti toženca pa razveljavilo (5. al. 358. čl. ZPP in 354. čl. ZPP). Ker so preostali očitki obeh pritožb neutemeljeni, in ker tudi preizkus prvostopenjske sodbe ni pokazal drugih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je bilo treba pritožbi v preostalem delu zavrniti in sodbo sodišča prve stopnje v nespremenjenem in nerazveljavljenem, a izpodbijanem delu potrditi (353. čl. ZPP).

17. Tožnica je s pritožbo uspela le minimalno in na podlagi vseh okoliščin je prav, da sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (2. odst. 154. čl. ZPP in 413. čl. ZPP).