Jedro

Ugotovitev inšpektorice o nepravilnem označevanju blaga s cenami, ko kot cena pred znižanjem ni označena cena pred uvedbo razprodaje (v obravnavanem primeru t.i. promocijska cena), ampak (višja) redna maloprodajna cena, daje podlago za zaključek, da je napačen tudi odstotek znižanja „do – 50“, ki ga je objavila tožnica. Odstotek znižanja je tožnica namreč izračunala glede na maloprodajne cene blaga ter ne glede na (nižje) cene, ki so veljale pred razprodajo.

Zavajajoča (napačna) objava odstotka znižanja blaga na razprodaji more povzročiti oškodovanje potrošnikov, kajti obstaja možnost, da ti sprejmejo odločitev o nakupu izdelka zaradi vabljivo visokega oglaševalskega popusta, in ki je ne bi sprejeli, če bi vedeli, da je odstotek znižanja cen nižji od prikazanega.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tržni inšpektorat RS Območna enota Koper – Postojna (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo tožnici prepovedal uporabo nepoštene poslovne prakse v prodajalni A., na naslovu, ..., z zavajajočim dejanjem glede višine popusta „do – 50 %“, storjenim s tem, da družba na etiketah prikazuje višje prodajne cene blaga, kot so bile dejanske cene blaga, po katerih je te izdelke prodajala v obdobju pred uvedbo razprodaje in tako potrošnikom prikazuje višji % znižanja cen oziroma popusta, kot je dejanski, s čimer je taka predstavitev cenovne prednosti – ugodnosti za povprečnega potrošnika zavajajoča, saj obstaja možnost, da potrošniki sprejmejo odločitev o nakupu izdelka zaradi vabljivo visokega oglaševanega popusta, ki je sicer ne bi sprejeli, če bi vedeli, da je višina znižanja cen nižja od prikazane, s čimer se lahko povzroči oškodovanje potrošnikov (v 1. točki izreka), določil rok za izvršitev odločbe tri dni po vročitvi odločbe (v 2. točki izreka), naložil tožnici kot zavezanki, da mora tržno inšpektorico obvestiti o izvršitvi odločbe naslednji dan po preteku roka za izvršitev odločbe ter navedel, da bo o morebitnih stroških postopka izdan poseben sklep (v 4. točki izreka). Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tržna inšpektorica 14. 7. 2014 opravila nadzor prodaje tekstilnega blaga in obutve po znižanih cenah in poletnih razprodaj ter označevanja tekstilnih izdelkov in obutve v trgovini A. na naslovu ... Ob inšpekcijskem pregledu je bilo ugotovljeno, da je na objavi o uvedbi razprodaje dne 14. 7. 2014 navedeno znižanje do – 50 %, in sicer za žensko, moško in otroško konfekcijo ter obutev. Ob pregledu označenosti izdelkov s ceno pred znižanjem (pred uvedbo razprodaje) in z znižano ceno je bilo ugotovljeno, da sta na vseh izdelkih, ki so v razprodaji, navedeni dve ceni: prečrtana cena in sedanja cena, pri čemer prečrtana cena ni cena, ki je veljala pred uvedbo razprodaje. Pred uvedbo razprodaje je bila na artiklih nalepljena še ena cena, za katero trgovec pravi, da je bila „promocijska“ in je trajala od 20. 6. 2014 do uvedbe razprodaje, to je do 14. 7. 2014. Na tak način je v trgovini A. v ... znižana celotna kolekcija in je to tudi redna praksa. Tržna inšpektorica je 16. 7. 2014 opravila ponovni inšpekcijski pregled in vpogledala tudi v računalnik ter preverila za naključno izbrane artikle gibanje cen. Tudi iz računalniškega vpogleda in po zaslišanju prisotne vodje je jasno, da se je cena izdelkov dne 20. 6. 2014 spremenila in je trajala do uvedbe razprodaje, ko se je potem vsem izdelkom dodatno znižala. Tožnica je podala na ugotovitve tržne inšpektorice dne 15. 7. 2014 in 18. 7. 2014 pripombe, v katerih meni, da ugotovitev inšpektorice ni pravilna in da je ravnala v skladu z drugim odstavkom 28. člena Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot), ki določa, da mora biti blago, ki je na razprodaji, označeno s ceno pred znižanjem in z znižano ceno. Po mnenju prvostopenjskega organa pa je določbo drugega odstavka 28. člena ZVPot treba razlagati drugače, in sicer da mora biti blago označeno s ceno, ki je veljala pred uvedbo razprodaje. Glede na navedeno je prvostopenjski organ zaključil, da je tožnica pri svojem poslovanju uporabljala nepošteno poslovno prakso in zavajajočo poslovno prakso, kot to določata 4. in 5. člen Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (v nadaljevanju ZVPNPP). Na podlagi drugega odstavka 12. člena ZVPNPP pa je tožnici z odločbo prepovedal uporabo nepoštene poslovne prakse.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 2. 10. 2014 zavrnilo pritožbo tožnice zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa.

Tožnica vlaga tožbo iz razloga nepravilne uporabe materialnega prava. Tožnica je oglaševala popuste pri sezonski razprodaji „do – 50 %“ in ¼ vrednosti (in več) vsega blaga na razprodaji je bila znižana za najmanj 50 %, kar je v skladu z določbo četrtega odstavka 28. člena ZVPot. Tožnica je artikle na razprodaji v skladu z drugim odstavkom 28. člena ZVPot označila s ceno pred znižanjem in z znižano ceno; cena pred znižanjem je bila označena kot prečrtana redna maloprodajna cena. Tožnica pa je že pred razprodajo potrošnikom nudila določen % popusta kot trgovski popust, ki je bil časovno omejen, in se ne presoja po citirani določbi ZVPot, saj ni šlo za sezonsko razprodajo. Tožnica navaja, da drugi odstavek 28. člena ZVPot ne govori o navedbi „cene pred razprodajo“, pač pa določa navedbo cene pred znižanjem in znižano ceno. Cena pred znižanjem je cena, ki še ni bila znižana. Inšpekcijski organ pa ceno pred znižanjem interpretira kot ceno pred uvedbo razprodaje, kar ni isto. Ugotovitve organa, da je tožnica potrošnika zavedla ter ga ob nakupu oškodovala, so brez podlage. Potrošnik je plačal za artikel ceno, ki je veljala na razprodaji, in nič več. Zato tu oškodovanja ni. Tožnica meni, da potrošnika zanima, po kakšni ceni je artikel na razpolago v trenutku, ko se odloča glede nakupa oziroma s kakšnim popustom glede na redno ceno ga lahko kupi. Ni zavajajoče, če je potrošnik seznanjen, da je artikel na razprodaji znižan za določen % od redne maloprodajne cene; tako gre razumeti tudi določbo drugega odstavka 28. člena ZVPot. Potrošnik tudi na podlagi objave % popustov, ki ga je v skladu z zakonom mogoče oglaševati v razponu, ne ve, koliko je posamezni artikel znižan, dokler ne preveri podatkov o ceni na etiketi artikla, saj so lahko artikli znižani za različen %, pri čemer mora najvišji % znižanja veljati za vsaj ¼ vrednosti vseh izdelkov na razprodaji. Zato je napačno sklepanje inšpekcijskega organa, da obstaja možnost, da se potrošnik odloči za nakup zaradi vabljivo visokega oglaševanja popustov. Za razliko od razprodaj, kjer mora najvišji % znižanja veljati za vsaj ¼ vrednosti vseh izdelkov na razprodaji, pa se pri promocijah/komercialnih popustih lahko oglašujejo popusti tudi, če je v trgovini znižan en sam artikel. Zaključek inšpekcijskega organa, da je tožnica nepravilno označevala blago na razprodaji, je nepravilen. ZVPNPP v 7. členu določa, kakšna dejanja štejejo kot zavajajoče poslovne prakse in v vseh okoliščinah nepoštene, vendar dejanje, kot ga ugotavlja inšpekcijski organ, ne spada v noben opis nepoštene prakse iz tega člena. Tožnica tudi ni z ničemer povzročila oškodovanja potrošnikov, kar je podlaga za uporabo drugega odstavka 12. člena ZVPNPP. Takšen način oglaševanja sezonske razprodaje in označevanje cen blaga na razprodaji tožnica uporablja tudi v vseh drugih trgovinah v Sloveniji že vse od uveljavitve zakona. Kljub temu, da je vsako leto najmanj ena od trgovin predmet inšpekcijskega nadzora med sezonskimi razprodajami, noben inšpekcijski organ do zdaj še ni ugotovil kršitve. Očitno gre za neenotno prakso inšpektorjev v enakih primerih v Sloveniji, kar je pravno nevzdržno. Tožnica sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi oziroma ugotovi, da je bilo s to odločbo poseženo v njene pravice in pravne koristi.

Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je sodišču upravne spise v zadevi.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je prvostopenjski organ na podlagi ugotovitev tržne inšpektorice pri nadzoru (prodaje tekstilnega blaga in obutve po znižanih cenah in poletnih razprodaj ter označevanja tekstilnih izdelkov in obutve) v dneh 14. in 16. 7. 2014 v poslovnih prostorih tožnice v trgovini A. v ... mogel zaključiti, da je tožnica kršila določbo drugega odstavka 28. člena ZVPot in posledično na podlagi drugega odstavka 12. člena ZVPNPP izreči prepoved uporabe nepoštene poslovne prakse z zavajajočim dejanjem objave višine popusta „do – 50 %“.

Po drugem odstavku 28. člena ZVPot mora biti blago, ki je na razprodaji, označeno s ceno pred znižanjem in z znižano ceno.

Tržna inšpektorica je pri nadzoru ugotovila, da so bili izdelki, ki so bili na razprodaji, označeni z redno maloprodajno ceno in znižano ceno, ter da maloprodajna cena ni bila cena pred znižanjem (torej pred uvedbo razprodaje, ki se je pričela 14. 7. 2014). Pred razprodajo - od 20. 6. 2014 do razprodaje - je namreč zaradi trgovskega popusta veljala nižja, „promocijska“ cena (s katero pa izdelki ob uvedbi razprodaje niso bili več označeni). Take ugotovitve pa so tudi po presoji sodišča prvostopenjskemu organu dajale podlago za zaključek, da blago na razprodaji ni bilo označeno s ceno pred znižanjem in znižano ceno. Tudi sodišče namreč meni, da je treba določbo drugega odstavka 28. člena ZVPot razlagati, da zahteva, da je blago na razprodaji označeno s ceno, ki je veljala neposredno pred uvedbo razprodaje, ter znižano ceno. Tudi kolikor bi zgolj jezikovna metoda za tako razlago ne dajala zanesljive opore, pa je tako razlago treba sprejeti ob uporabi še namenske metode. Kajti namen posebnih pravil o lastnostih blaga v členih 28 do 40 ZVPot, in med katerimi so v 28. členu tudi določbe o razprodaji (med drugim: da mora objava o uvedbi razprodaje vsebovati tudi odstotek znižanja; da mora biti blago na razprodaji označeno s ceno pred znižanjem in z znižano ceno; da mora v primeru, če je odstotek znižanja objavljen v razponu, najvišji odstotek znižanja zajemati najmanj eno četrtino vrednosti vsega blaga, ki je na razprodaji), je v varstvu potrošnikov (čemur je sploh namenjen celoten zakon), in sicer da se potrošnikom v zvezi z razprodajami zagotovijo popolne in točne informacije (o znižanih cenah, odstotku znižanja), na podlagi katerih se odločajo za nakup. Take pa so informacije o cenah blaga neposredno pred uvedbo razprodaje, in ne o cenah, ki jih ima trgovec zapisane v svojih evidencah (nejavno) kot redne maloprodajne cene. Sodišče tako ne sprejema (drugačne) razlage določb drugega odstavka 28. člena ZVPot, kot jo zagovarja tožnica.

Ugotovitev inšpektorice o nepravilnem označevanju blaga s cenami, ko kot cena pred znižanjem ni označena cena pred uvedbo razprodaje (v obravnavanem primeru t.i. promocijska cena), ampak (višja) redna maloprodajna cena, in taki ugotovitvi sodišče po navedenem pritrjuje, pa daje podlago tudi za zaključek, da je napačen tudi odstotek znižanja „do – 50“, ki ga je za prodajalno A. objavila tožnica. Odstotek znižanja je tožnica namreč izračunala glede na maloprodajne cene blaga ter ne glede na (nižje) cene, ki so veljale pred razprodajo (kar tudi ni sporno). Poslovna praksa, ki vsebuje napačne informacije, pa je zavajajoča (5. člen ZVPNPP) in s tem nepoštena poslovna praksa v razmerju do potrošnikov ter prepovedana pred, med in po sklenitvi posla, ki je povezan z nakupom izdelka (4. člen ZVPNPP). Ker poslovna praksa šteje za zavajajočo, če vsebuje napačne informacije (in v obravnavanem primeru je bila ugotovljena napačna informacija o najvišjem odstotku znižanja cen na razprodaji), se tožnica brez podlage sklicuje, da ni bilo ugotovljeno nobeno od dejanj iz 7. člena ZVPNPP, saj so v tem členu zgolj primeroma navedena dejanja, ki zlasti lahko štejejo za zavajajoče poslovne prakse.

Glede na to sodišče pritrjuje prvostopenjskemu organu, da je tožnici mogel prepovedati uporabo nepoštene poslovne prakse, ki jo predstavlja zavajajoča objava odstotka znižanja blaga na razprodaji „do – 50“. Tako prepoved pa inšpekcijski organ lahko izreče, če presodi, da bi uporaba nepoštene poslovne prakse lahko povzročila oškodovanje potrošnikov, ne glede na obliko krivde podjetja (drugi odstavek 12. člena ZVPNPP). Strinja se namreč sodišče s presojo prvostopenjskega (inšpekcijskega) organa, ki prestane logični preizkus, da zavajajoča (napačna) objava odstotka znižanja blaga na razprodaji more povzročiti oškodovanje potrošnikov, kajti obstaja možnost, da ti sprejmejo odločitev o nakupu izdelka zaradi vabljivo visokega oglaševalskega popusta, in ki je ne bi sprejeli, če bi vedeli, da je odstotek znižanja cen nižji od prikazanega, s čimer je lahko povzročeno oškodovanje potrošnikov. Iz navedenih razlogov tako sodišče ne sprejema kot utemeljenih navedb tožnice, da do oškodovanja potrošnika ne more priti, ker ta plača na izdelku označeno znižano ceno. Kot je sodišče že navedlo, sledi presoji organa, da se potrošniki odločajo za nakup na razprodaji tudi glede na objavljeni najvišji odstotek znižanja (in ta je bil v obravnavanem primeru napačen in zavajajoč) ter ne zgolj glede na označeno znižano ceno.

Na drugačno presojo sodišča pa tožnica tudi ne more vplivati z navedbami, da enak način oglaševanja sezonske razprodaje in označevanje cen blaga na razprodaji tožnica uporablja tudi v vseh drugih prodajalnah v Sloveniji že vse od uveljavitve zakona, in da noben inšpekcijski organ še ni ugotovil kršitve. Kot je sodišče že navedlo, je namreč po njegovi presoji prvostopenjski (inšpekcijski) organ glede na ugotovitve tržne inšpektorice ob nadzoru v juliju 2014 v prodajalni A. v ..., ki niso sporne (o označitvi blaga na razprodaji z redno maloprodajno ter znižano ceno, o objavi najvišjega odstotka znižanja cen 50 %), tožnici mogel izreči prepoved po drugem odstavku 12. člena ZVPNPP.

Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.