Jedro

Dopuščena revizija je popolna le, če sta ji priložena tudi predlog za njeno dopustitev in sklep o dopustitvi.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožeča stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Agrarna skupnost S. je v nepravdnem postopku predlagala plačilo odškodnine za premoženje, ki ji je bilo nacionalizirano, v postopku denacionalizacije pa ji ni moglo biti vrnjeno. S sklepom Okrajnega sodišča v Radovljici N 1/2003 z dne 10. 9. 2007 ji je bila priznana lastnost biti stranka. To sodišče je s sklepom N 1/2003 z dne 28. 4. 2009 ustavilo nepravdni postopek. Predlog je bil odstopljen Okrožnemu sodišču v Kranju, da ga obravnava po pravilih pravdnega postopka. K prvotni predlagateljici so kot sosporniki pristopili tudi pravni nasledniki umrlih upravičencev.

2. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo odločilo, da je zahtevek po podlagi utemeljen.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrglo, toženkino pritožbo pa zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.

4. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 69/2015 z dne 2. 4. 2015 na predlog tožene stranke dopustilo revizijo glede vprašanja obsega vezanosti sodišča na odločitve upravnih organov, kadar stranka ni sodelovala v upravnem postopku.

5. Tožena stranka vlaga dopuščeno revizijo.

6. Tožeča stranka je na vročeno revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Zahteva povračilo stroškov odgovora.

7. Revizija ni popolna.

8. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa, da je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP) ali če jo na predlog stranke dopusti sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP). Postopek z dopuščeno revizijo tako poteka v dveh fazah: stranka mora najprej pri Vrhovnem sodišču vložiti predlog za dopustitev revizije (367.b člen ZPP), če Vrhovno sodišče revizijo dopusti, pa ima nato dodaten rok petnajstih dni, da glede dopuščenega vprašanja vloži polno obrazloženo revizijo pri sodišču prve stopnje.

9. V prvi fazi postopka – v postopku za dopustitev revizije – odloča Vrhovno sodišče zgolj na podlagi predloga stranke in z njene strani predloženih listin, torej brez sodnega spisa in v nekontradiktornem postopku. Kontradiktornost vzpostavi šele naknadno, to je v drugi fazi postopka z dopuščeno revizijo, ko revizijo tudi vroči nasprotni stranki v odgovor (375. člen ZPP). Zato mora stranka ob vložitvi dopuščene revizije tej priložiti tudi predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije (drugi odstavek 373. člena ZPP). Le, če nasprotni stranki sodišče vroči revizijo skupaj s predlogom in sklepom o dopustitvi, je tej zagotovljeno, da lahko učinkovito uresniči pravico do izjavljanja v dopuščenem revizijskem postopku. S formalno zahtevo iz drugega odstavka 373. člena ZPP se torej varujejo procesne pravice nasprotne stranke, ki so odraz pravice do enakega varstva pravic pred sodiščem iz 22. člena Ustave RS in iz nje izpeljanega načela kontradiktornosti postopka oziroma pravice do poštenega sojenja (prvi odstavek 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin – EKČP).(1)

10. Toženec je dopuščeni reviziji priložil sklep Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije, ne pa tudi predloga za njeno dopustitev (niti ni navedel, da ga prilaga). Čeprav je sodišče o vloženem predlogu predhodno obvestil, je svoji prošnji za preložitev naroka, razpisanega po pravnomočnosti vmesne sodbe, priložil le prvo stran predloga za dopustitev revizije.

11. To ne zadošča za popolnost dopuščene revizije, zato jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP)

12. Toženec povračila revizijskih stroškov ni zahteval, zato o njih revizijsko sodišče ni odločilo. Ker tožniki v odgovoru na pomanjkljivost vložene revizije niso opozorili, pač pa predlagali le njeno vsebinsko obravnavo in zavrnitev, sami krijejo svoje stroške revizijskega postopka, ki niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 410/2010, II Ips 431/2010, II Ips 133/2011, II Ips 134/2011, II Ips 1/2013,...