Jedro

Tožniku so bili zaračunani (in tega niti ne zanika) stroški pogodbene ugodnosti in stroški prenosa številke k drugemu operaterju. Za to je stranka z interesom nedvomno imel podlago v 129. členu ZEKom-1 in je odločitev toženke, ki je takemu obračunu zapadlih neplačanih pogodbenih obveznosti pritrdila, pravilna.

Po določbi tretjega odstavka 131. člena ZEKom-1 lahko lahko operater naročniku za prenos številke k drugemu operaterju zaračuna samo enkraten znesek, ki upošteva stroške izvedbe prenosa številke, vendar ne sme biti tako visok, da bi odvrnil naročnika od uporabe te zmogljivosti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila zahtevo tožnika, naj mu družba A. d.d. (v nadaljevanju stranka z interesom): - odpiše znesek za storitve, zaračunane na računu št. 216050613834 z dne 31. 5. 2016, v višini 154,24 EUR z DDV, - na računu št. TS1-2-16061028564 z dne 3. 7. 2016 odpiše zaračunana zneska po postavki ''Stroški prekinitve aneksa 24M'' v višini 90,40 EUR z DDV in po postavki ''Prenos številke'' v višini 5,00 EUR z DDV za številko ... ter zaračunana zneska po postavki ''Stroški prekinitve aneksa 24M'' v višini 139,49 EUR z DDV in po postavki ''Prenos številke'' v višini 5,00 EUR z DDV za številko ... (1. točka izreka) in še odločila, da posebni stroški v postopku izdaje te odločbe niso nastali (2. točka izreka). V obrazložitvi je navedla, da je v skladu z 218. členom Zakona o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju ZEKom-1) ugotavljala, ali je tožnik dolžan plačati A. opravljene storitve po v izreku navedenih zneskih. Po opravljenem postopku je toženka v zvezi z zaračunavanjem storitve na računu št. 216050613834 z dne 31. 5. 2016 v višini 154,24 EUR z DDV ugotovila, da je operater temu zahtevku tožnika v celoti ugodil in mu izdal dobropis, ki ga je tudi posredoval toženki. Tožnik se poslanemu dobropisu s strani toženke ni odzval. Če bi tožnikovemu zahtevku ugodila tudi toženka, bi bil tožnik neupravičeno obogaten (190. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). V zvezi z zaračunavanjem po postavkah ''Stroški prekinitve aneksa 24M'' na računu št. TS1-2-16061028564 z dne 3. 7. 2016 v višini 90,40 EUR z DDV za številko ... in v višini 139,49 EUR z DDV za številko ... je najprej ugotovila, da je nesporno, da je tožnik sklenil dva naročniška razmerja z družbo B. za posamezni telefonski številki, dodatno sklenil Dodatka k pogodbama, po katerima je prejel kot ugodnost telefonska aparata po akcijski ceni pod zavezo, da ne bo prekinil naročniškega razmerja v obeh primerih pred pretekom 24 mesecev. S 1. 6. 2016 se je B. pripojil k A. d.d., ki je kot univerzalni pravni naslednik B. nasledil vse pravice in obveznosti B., kar pomeni, da so naročniki B. postali naročniki A. O tem je bil obveščen tudi tožnik. Ker tožnik ni želel nadaljevati naročniškega razmerja z A., je pri družbi C. vložil zahtevo za prenos mobilne številke k drugemu operaterju za obe telefonski številki, na katerem je označil, da zahteva prekinitev naročniškega razmerja pri operaterju dajalca številke. Na podlagi te zahteve je A. izvedel prenos obeh številk 2. 6. 2016, s čimer je tudi prenehalo naročniško razmerje. Operater je, ob upoštevanju četrtega odstavka 129. člena ZEKom-1, tožniku ob prekinitvi naročniškega razmerja zaračunal ugodnost, ki jo je ta prejel ob podpisu Dodatkov k pogodbi (za številko ... dne 14. 10. 2015 in za številko ... z dne 1. 6. 2015) in ki se nanaša na prejeto terminalsko opremo, pri tem pa upošteval točko C.1.6. oziroma C.1.3. iz sklenjenih dodatkov. Naročniško razmerje za številko ... je bilo prekinjeno 232 dni po podpisu aneksa, torej 498 dni pred iztekom vezave, naročniško razmerje za številko ... pa 367 dni po podpisu aneksa in 363 dni pred iztekom vezave. Ne gre za pogodbeno kazen, ampak za ugodnost, ki jo je tožnik prejel v obliki subvencije za prejete telefonske aparate. Tožnik je imel možnost vrniti aparat in zahtevati povrnitev kupnine ter plačati uporabnino za čas uporabe, za kar pa se ni odločil. V zvezi z zaračunavanjem po dveh postavkah ''Prenos številke'' v višini 5,00 EUR z DDV pa je toženka ugotovila, da je ta postavka zaračunana v skladu s prvim odstavkom 131. člena ZEKom-1 in Splošnega akta o prenosljivosti številk. Zato je tudi ta znesek tožnik dolžan poravnati.

2. Tožnik je v tožbi navedel, da je po pripojitvi družbe B. k družbi A. in objavi v medijih, da lahko naročniki B. brez dodatnih stroškov preidejo k drugemu operaterju do 31. 5. 2016, dne 27. 5. 2016 sprejel na svojem domu agenta družbe C., ki sta mu ponudila določene pakete. Istočasno je njegova žena poklicala B. in povprašala o višini stroškov zaradi predčasne prekinitve naročniškega razmerja po dveh pogodbah, kjer so ji povedali, da je znesek cca. 165,00 EUR, kar so vsi slišali. Tožniku je bil zagotovljen prenos številke pred koncem meseca, s tem pa naj bi bil zagotovljen prestop od B. do C. brez stroškov. Tožniku ni jasno, zakaj je do prenosa številk prišlo šele 2. 6. 2016, kar ni napaka na strani tožnika. Ni jasno, zakaj toženka ni pridobila specifikacije klicev za obe številki za obdobje od 26. 5. 2016 do 31. 5. 2016 in zakaj ni pribavila posnetka klica njegove žene na B. v zvezi s prekinitvijo naročniškega razmerja. Toženka je tudi ignorirala določbe sklenjene pogodbe, iz katere izhaja, da je sklenjena za nedoločen čas, vendar najdlje za obdobje, v katerem bo B. v skladu z veljavnimi predpisi in dogovori z drugim operaterjem tržil storitve digitalnega omrežja svojim uporabnikom. To pomeni, da 24 mesečna vezava ne more trajati dlje časa, kot je prisoten na tržišču ponudnik digitalnega omrežja B. Tožnik zato ni dolžan plačati neko vrednost iz naslova ugodnosti, saj je imel željo ostati pri B., pa je ta pogodbo prekinil, saj se je prodal novemu operaterju. Iz pogodbe pa ne izhaja, da mora pogodbenik ostati nujno vezan na njegovega pravnega naslednika. Tožnik je tudi imel le dve možnosti: ali postane naročnik A. ali prekine naročniško razmerje in s tem krši pogodbo. B. bi moral izdati poseben obrazec z obrazložitvijo, da so naročniki dolžni v celoti poplačati le neplačane obroke za nabavo ugodnejših aparatov, brez poplačila ugodnosti pri nabavi aparatov po nižji ceni, ker je operater sam prekinil pogodbo. Glede na pogovor tožnikove žene z operaterjem (posnetek toženka ni uspela pribaviti) pa bi moral biti znesek samo 165,00 EUR. Prav tako toženka ni zaslišala prič, ki so bile prisotne pri pogovoru. Predlagal je tudi, da toženka pridobi podatke od A. za poplačilo nespornih stroškov za dve naročnini za maj 2016 ter za neplačane obroke za aparat v skupnem bruto znesku 100,00 EUR, pa tega tudi ni storila. Tožnik je zato predlagal, da sodišče tožbi ugodi, odpravi odločbo toženke, ji naloži, da pridobi točne podatke glede prenosa številk in izda odločbo, da je tožnik dolžan plačati samo nesporni del v znesku 100,00 EUR ali pa da sodišče samo odloči po morebitni pridobitvi izjav operaterjev glede prenosa številk. Tožniku je nastala tudi določena finančna in psihična škoda, saj se je zaradi slabega finančnega stanja v družini moral zagovarjati sam, pridobivati strokovne pravne nasvete ter zapravljati čas, čeprav je prehod na drugega operaterja izpeljal pravilno.

3. Toženka je v odgovoru na tožbo vztrajala pri razlogih izpodbijane odločbe ter poudarila, da operater tožniku ni zaračunal stroškov, ki jih ne bi smel. Predlagala je zavrnitev tožbe in stroškovnega zahtevka.

4. Tožnik je v odgovoru na odgovor toženke na tožbo ponovil svoje navedbe v tožbi in vztrajal pri svojem predlogu. Dodal je še, da kasnejši prenos številke pomeni, da je krivda na strani B., zato bi morala toženka pribaviti ustrezno dokumentacijo, specifikacija klicev pa je pomembna za to, da tožnik izkaže, da je bil opravljen telefonski razgovor z B. glede prehoda na novega operaterja.

5. Stranka z interesom A. na tožbo v danem roku ni odgovoril. 6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je odločitev toženke pravilna in zakonita, zanjo pa je toženka navedla utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja:

8. V predmetni zadevi tožnik izpodbija odločbo, s katero je toženka zavrnila njegovo zahtevo, da mu A. odpiše: - znesek za storitve iz računa št. 216050613834 z dne 31. 5. 2016, v višini 154,24 EUR z DDV, - na računu št. TS1-2-16061028564 z dne 3. 7. 2016 odpiše zaračunana zneska po postavki ''Stroški prekinitve aneksa 24M'' v višini 90,40 EUR z DDV in po postavki ''Prenos številke'' v višini 5,00 EUR z DDV za številko ..., ter zaračunana zneska po postavki ''Stroški prekinitve aneksa 24M'' v višini 139,49 EUR z DDV in po postavki ''Prenos številke'' v višini 5,00 EUR z DDV za številko ... Pri reševanju te zadeve se je oprla na 217. in 218. člen ZEKom-1, ki predpisujeta pristojnost toženke za reševanje sporov med subjekti na trgu elektronskih komunikacij ter postopek reševanja spora.

9. Iz izpodbijane odločbe in tožbe izhaja, da so med strankama sporne postavke, ki se nanašajo na stroške iz naslova prekinitve aneksov ter iz naslova prenosa številk, glede na po mnenju tožnika s strani (prejšnjega) operaterja B. prekinjena naročniška razmerja oziroma odstop od pogodb pred potekom vezave 24 mesecev.

10. Toženka je svojo odločitev s strani operaterja zaračunanih spornih postavkah sprejela na podlagi ugotovitev, ki izhajajo iz izvedenega postopka, in sicer: - da je tožnik na podlagi ''Dodatka št. A1070679 k pogodbi o sklenitvi naročniškega razmerja št. S1036730 za nakup GSM aparata'' z dne 14. 10. 2015, kupil GSM aparat SAMSUNG GALAXY J5, po akcijski ceni 168,00 EUR, v Dodatku pa je bilo še določeno, da naročnik dopolnjuje naročniško razmerje pod pogoji, navedenimi v tem dodatku; naročniško razmerje mora trajati še neprekinjeno 24 mesecev od nakupa GSM aparata po tem dodatku za vezano številko GSM, rok vezave začne teči z dne podpisa tega dodatka (točka C.1.1), če je naročniško razmerje iz kateregakoli razloga na strani naročnika prekinjeno pred potekom 24 mesečnega obdobja po tem dodatku, mora naročnik B-ju ob prekinitvi naročniškega razmerja povrniti znesek prejete ugodnosti ob nakupu GSM aparata, v nadaljevanju pa še opredeljen način izračuna zneska ugodnosti in rok plačila (C.1.6); - da je tožnik na podlagi ''Dodatka št. A1037492 k pogodbi o sklenitvi naročniškega razmerja št. S103679 za nakup GSM aparata'' z dne 1. 6. 2015, kupil GSM aparat LG D855 G3 16GB, po akcijski ceni 360,00 EUR, v tem Dodatku pa je bilo še določeno, da naročnik dopolnjuje naročniško razmerje pod pogoji, navedenimi v tem dodatku; naročniško razmerje mora trajati še neprekinjeno 24 mesecev od nakupa GSM aparata po tem dodatku za vezano številko GSM, rok vezave začne teči z dne podpisa tega dodatka (točka C.1.1), če je naročniško razmerje iz kateregakoli razloga na strani naročnika prekinjeno pred potekom 24 mesečnega obdobja po tem dodatku, mora naročnik B. ob prekinitvi naročniškega razmerja povrniti znesek prejete ugodnosti ob nakupu GSM aparata,v nadaljevanju pa še opredeljen način izračuna zneska ugodnosti in rok plačila (C.1.6), in - da je tožnik prekinil oba naročniška razmerja pred potekom vezave 24 mesecev (prehod k drugemu operaterju 2. 6. 2016).

11. Tožnik ugovarja, da do prekinitve naročniškega razmerja ni prišlo iz razlogov na njegovi strani, temveč iz razlogov na strani operaterja, saj se je B. (operater, s katerim je imel tožnik sklenjena navedena naročniška razmerja) pripojil k A. in s tem odstopil od sklenjenih pogodb. Sodišče se s takšno razlago tožnika ne strinja. Drži, da se je družba B. pripojila k družbi A. 1. 6. 2016 in so zaradi vstopa družbe A. v vsa pravna razmerja družbe B. posledično vsi naročniki B. postali naročniki A., s čimer pa ni nastopila s strani tožnika zatrjevana pravna situacija, tj., da je s tem B. odstopil od sklenjenih (naročniških) pogodb. Po šestem odstavku 580. člena Zakona o gospodarskih družbah namreč z združitvijo dveh delniških družb (kot npr. s pripojitvijo - glej prvi odstavek 580. člena tega zakona) na prevzemno družbo preide vse premoženje ter pravice in obveznosti prevzete družbe; prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta družba. To v obravnavanem primeru pomeni, da je A. kot prevzemni pravni subjekt celotno vstopil v pravni položaj prenosnega pravnega subjekta (B.), torej glede vseh pravic, obveznosti in pravnih razmerij, kar nedvomno vključuje sklenjena naročniška razmerja pod tam določenimi pogoji. Zato pa tudi ni mogoče trditi, da je B. odstopil od sklenjenih pogodb oziroma da je prekinil naročniška razmerja, kar naj bi odvezovalo tožnika k izpolnitvi dogovorjenih obveznosti, temveč je nedvomno tožnik tisti, ki je od pogodbe odstopil pred potekom vezave, posledično pa mora zato izpolniti tudi pogodbeno dogovorjeno obveznost. Tako tudi sodna praksa, na katero se je v svoji odločbi sklicevala že toženka (sklep Višjega sodišča v Ljubljani, I Cpg 1859/2014 z dne 7. 1. 2015).

12. Tožnik ugovarja zaračunavanju postavk tudi iz razloga, ker naj bi bil vsem naročnikom omogočen prehod k drugemu operaterju brez stroškov. Kot je tožniku pojasnila že toženka, je podlaga za zaračunavanje za tožnika spornih stroškov v drugem odstavku 129. člena ZEKom-1, po katerem morajo biti naročniki o vsaki spremembi pogojev, določenih v naročniški pogodbi, obveščeni najmanj 30 dni pred predlagano uveljavitvijo sprememb; pri tem morajo biti naročniki obveščeni, da imajo, razen, če je sprememba pogojev, določenih v naročniški pogodbi, potrebna zaradi uskladitve s tem zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetimi predpisi, v istem roku, pravico brez odpovednega roka, brez plačila stroškov prekinitve naročniškega razmerja in brez pogodbene kazni odstopiti od naročniške pogodbe, če se s predlaganimi spremembami ne strinjajo. Po četrtem odstavku istega člena, na katerega se je tudi toženka oprla, pa lahko naročnik, ki je ob sklenitvi naročniškega razmerja prejel terminalno opremo po akcijski ceni, pri odstopu od pogodbe pred potekom obdobja vezave v skladu z drugim odstavkom tega člena izbira, ali bo operaterju povrnil znesek, ki ustreza sorazmernemu delu celotne vrednosti prejete terminalske opreme in prejeto terminalsko opremo obdržal, ali pa bo vrnil terminalsko opremo v stanju, v kakršnem mu je bila izročena, in plačal uporabnino za čas uporabe terminalske opreme, operater pa mu bo vrnil kupnino; naročniku, ki želi izkoristiti odstopno upravičenje, pa lahko operater v zameno ponudi, da ohrani naročniško razmerje v veljavi pod pogoji, določenimi v obstoječi pogodbi. Iz obvestila B. svojim naročnikom (torej tudi tožniku) izhaja, da lahko odstopijo od naročniške pogodbe od 1. 5. 2016 do 31. 5. 2016 brez odpovednega roka, brez plačila stroškov prekinitve naročniškega razmerja in brez pogodbene kazni, kar pa tožniku v tem primeru niti ni bilo zaračunano. Zaračunani so mu namreč bili (in tega tožnik niti ne zanika) stroški pogodbene ugodnosti in stroški prenosa številke k drugemu operaterju. Za to pa je stranka z interesom nedvomno imel podlago v že citiranih zakonskih določbah in je odločitev toženke, ki je takemu obračunu zapadlih neplačanih pogodbenih obveznosti pritrdila, pravilna.

13. Datum prenosa številk k drugemu operaterju pa na pravilnost obračuna tega stroška ne vpliva, saj tudi ta strošek ne sodi med stroške, za katere drugi odstavek 129. člena ZEKom-1 ne dopušča njihovega obračunavanja, temveč gre za strošek, ki ga lahko operater zaračuna naročniku na podlagi tretjega odstavka 131. člena ZEKom-1. Po tej določbi lahko operater naročniku za prenos številke k drugemu operaterju zaračuna samo enkraten znesek, ki upošteva stroške izvedbe prenosa številke, vendar ne sme biti tako visok, da bi odvrnil naročnika od uporabe te zmogljivosti. V Splošnem aktu o prenosljivosti številk, izdanem na podlagi osmega odstavka 131. člena ZEKom-1, pa je kot najvišji znesek, ki ga lahko operater zaračuna za to storitev, določen znesek v višini 5 EUR za vsak zahtevek (četrti odstavek 15. člena). To pa je točno znesek, kot ga je stranka z interesom tožniku zaračunal za posamezni prenos številke. Odločitev toženke je tako tudi v tem delu pravilna.

14. Na drugačno odločitev v zadevi pa tudi ne more vplivati tožbena navedba o (po opravljeni telefonski poizvedbi tožnikove žene na B. zaradi prehoda na novega operaterja) za tožnika utemeljenih stroških v višini cca. 165,00 EUR, saj gre očitno za približno oceno glede na z računi nedvomno izkazane postavke. Če pa tožnik še vedno meni, da je bil oškodovan (tožnik v tožbi sicer pavšalno tudi navaja, da mu je nastala določena finančna in psihična škoda zaradi ravnanja operaterjev), pa lahko zanj sporna vprašanja uveljavlja (še) v sodnem postopku, kot to določa tretji odstavek 217. člena ZEKom-1. Reševanje sporov iz prvega in drugega odstavka 217. člena ZEKom-1 namreč ne posega v morebitno sodno pristojnost. 15. Toženka pa tudi ni zagrešila zatrjevanih kršitev pravil postopka o neizvedbi predlaganih dokazov, saj je stranko z interesom zaprosila za določeno dokumentacijo, kot je predlagal tožnik in kar tožnik v tožbi tudi ne zanika, vendar je ni uspela pridobiti, saj ta po navedbah stranke z interesom več ne obstaja. Že iz tega razloga ji ni možno očitati napačnega postopanja. Poleg tega pa (ostali) izvedeni dokazi (pribava pogodb, listin, razčlenjenih računov, zaslišanje strank, tudi tožnika na ustni obravnavi) v presojanem ugotovitvenem postopku po oceni sodišča potrjujejo pravilnost sprejetih zaključkov toženke.

16. Sodišče tako ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, izpodbijana odločba pa je pravilna in na zakonu utemeljena, zaradi česar je tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.