Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dolžnik ugovarja, da je dolgovani znesek v celoti poravnal. V dokaz svojih trditev dolžnik predlaga zaslišanje strank, kar je eno od dokaznih sredstev po 257. čl. ZPP, s čimer je dolžnik svoj ugovor obrazložil v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi v drugi točki izreka ter zadeva pošlje Okrožnemu sodišču v L. v nadaljnji postopek.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo zoper dolžnika zaradi izterjave zgoraj navedenega zneska na podlagi verodostojne listine.
Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da je terjatev v celoti poravnal. V dokaz svojih trditev predlaga zaslišanje strank ter vpogled v listinsko dokumentacijo.
Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika štelo za neobrazloženega v skladu z 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče druge stopnje je na podlagi 2. odst. 54. čl. ZIZ dolžnikov ugovor obravnavalo kot pritožbo in ugotovilo, da je utemeljena. Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži ustrezne dokaze za tako navedena dejstva, sicer se njegov ugovor šteje za neutemeljenega. Pritožbeno sodišče omenjeno določbo razlaga tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki bi lahko - če bi se izkazala za resnična - pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi.
Dolžnik v svojem ugovoru navaja, da je dolgovani znesek v celoti poravnal. S tem trdi, da je terjatev prenehala. V dokaz svojih trditev dolžnik predlaga zaslišanje strank, kar je eno od dokaznih sredstev po 257. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da je dolžnik s takšnimi navedbami obrazložil svoj ugovor v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Izvršilno sodišče se ne spušča v presojo resničnosti samih zatrjevanih spornih dolžnikovih in upnikovih navedb, temveč presoja le, ali je dolžnik zadostil pogojem iz 2. odst. 53. čl. ZIZ. O resničnosti zatrjevanih dejanskih navedb in o utemeljenosti upnikovega zahtevka bo odločalo sodišče, ki bo nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, torej kot pravdni postopek (2. odst. 62. čl. ZIZ). V tem postopku bo pristojno sodišče izvedlo dokazni postopek ter na podlagi rezultatov le-tega odločilo o utemeljenosti ali neutemeljenosti upnikovih oz. tožnikovih zahtevkov ter dolžnikovih oz. toženčevih ugovorov tako po temelju kot po višini.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je dolžnikov ugovor utemeljen, zato mu je kot pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo v 2. točki izreka skladno z 2. odst. 62. čl. ZIZ. Postopek se bo nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, za ta postopek pa je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.