Jedro

Ob nesporni ugotovitvi, da tožnik ni lastnik nepremičnin na vplivnem območju in da na njem tudi nima stalnega prebivališča, pri čemer, razen splošnih navedb z nestrinjanjem izdaje okoljevarstvenega dovoljenja, ni podal konkretnih ugovorov, je tudi po presoji sodišča odločitev, da tožnik skladno z določbami ZVO-1 in ZUP ne more pridobiti statusa stranskega udeleženca v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja, pravilna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ z izpodbijano sklepom tožniku ni priznal lastnosti stranskega udeleženca v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje večjega obsega - za napravo za proizvodnjo anhidridov stalne in maleinske kisline s proizvodnjo zmogljivostjo največ 32.000 ton anhidridov stalne kisline letno in 1.500 ton maleinske kisline letno, ki se nahaja na zemljiščih, ki so navedena v točki 1. izreka izpodbijanega sklepa, za katerega je zaprosil upravljavec A. d.o.o., iz B. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa prvostopni organ navaja, da je tožnik s pisno zahtevo z dne 12. 9. 2007 zahteval priznanje statusa stranke in v utemeljitvi navedel, da je neposredni sosed kemične tovarne A. d.o.o. in da je upravičeno zaskrbljen za svoje zdravje in varnost. Prvostopni organ navaja določbi 43. in 142. člena Zakona o splošnem upravnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 do 105/06, v nadaljevanju ZUP) ter dodaja, da postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja poteka na podlagi Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06, v nadaljevanju ZVO-1). V 1. odstavku 73. člena ZVO-1 določa, da je stranka v postopku za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja upravljavec naprave. V 2. odstavku 73. člena istega zakona pa določa, da ima oseba, ki na območju, opredeljenem v elaboratu o vplivnem območju naprave stalno prebiva ali je lastnik ali drug posestnik nepremičnine, pravni interes in položaj stranskega udeleženca po predpisih o upravnem postopku. Po mnenju prvostopnega organa mora oseba, ki zahteva udeležbo v postopku v svoji vlogi določno navesti v čem je njen pravni interes in če je mogoče predložiti dokaze, torej izkazati pravni interes. Z zahtevo tožeče stranke je bila seznanjena tudi pravna oseba A. d.o.o., ki je dne 19. 10. 2007 prvostopnemu organu posredovala elaborat o določitvi vplivnega območja industrijskega kompleksa A. d.o.o. v B., iz katerega je razvidno, da vplivno območje celotne naprave za proizvodnjo anhidridov talne in maleinske kisline ne presega parcelnih mej investitorja. Prvostopni organ je ugotovil, da tožnik nima stalnega prebivališča na vplivnem območju naprave in da tudi ni lastnik ali drug posestnik nepremičnin na vplivnem območju naprave. S tem pa niso izpolnjene zahteve iz 2. odstavka 73. člena ZVO-1, kar pomeni, da ni izkazan pravni interes za priznanje položaja stranskega udeleženca po predpisih o upravnem postopku.

Ministrstvo za okolje in prostor kot drugostopni organ je tožnikovo pritožbo zavrnil kot neutemeljeno. Določba 2. odstavka 73. člena ZVO-1 določa, da ima oseba, ki na območju, opredeljenem v elaboratu o vplivnem območju naprave iz 2. odstavka 70. člena istega zakona, stalno prebiva ali je lastnik ali drug posestnik nepremičnine, pravni interes in položaj stranskega udeleženca po predpisih o upravnem postopku. Pravica udeležiti se postopka ima po določbi 43. člena ZUP tudi oseba, ki izkaže pravni interes; tega pa izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec) in da je pravna korist neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Ker je prvostopni upravni organ ugotovil, da tožnik ni lastnik ali drug posestnik nepremičnin na opredeljenem vplivnem območju in v njem tudi nima stalnega prebivališča, v svoji vlogi pa ni izkazal pravnega interesa, na podlagi katerega bi se po določilih ZUP imel pravico udeležiti se postopka, se pravilno odločil, da mu ne prizna lastnosti stranskega udeleženca postopka za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja družbi A. d.o.o.. V zvezi s pritožbeno navedbo o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju drugostopni organ pojasni, da se ugotovitev dejanskega stanja glede zahteve za vstop v postopek nanaša na ugotovitev ali je vložnik zahteve lastnik ali drug posestnik nepremičnin na opredeljenem vplivnem območju v elaboratu o določitvi vplivnega območja in ali ima v njem stalno prebivališče in je ali je v vlogi izkazal morebitni pravni interes v zvezi z določbo 43. člena ZUP, kar pa je prvostopni upravni organ v postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa ugotovil, zato po mnenju pritožbenega organa ta navedba ne utemeljuje vložene pritožbe zoper izpodbijani sklep. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe glede odločanja po prostem preudarku, saj prvostopni organ ni odločal po prostem preudarku, prav tako so neutemeljene navedbe o dolgotrajni borbi krajanov v zvezi z zmanjševanjem emisij rakotvornih snovi ter tudi ne očitki o neuspešnih inšpekcijskih postopkih.

Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu in vztraja, da upravni organ ni preveril dejanskega stanja in upošteva samo navedbe in trditve družbe A. d.o.o.. Nikakor se ne strinja z odgovorom družbe A. d.o.o., da je vplivno območje samo na področju parcel, ki so v lasti družbe, oziroma na katerih stoji tovarna. V tožbi tožnik navaja, da ga zanimajo odgovori na vprašanja, kdo in na osnovi česa določi obseg vplivnega območja, na osnovi katerih predpisov se smatra in trdi, da je vplivno območje samo na področju parcel družbe A. d.o.o., in kako lahko vzdrži odločitev ministrstva, da tožnikovo zemljišče (približno 5.000 m2), ki je oddaljeno samo 50 metrov od tovarne, ni na vplivnem območju. Smiselno sodišču predlaga, da mu prizna status stranskega udeleženca v postopku za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Stranka z interesom družba A. d.o.o. v odgovoru na tožbo navaja, da je tožba očitno vložena zgolj zaradi nagajivosti in z namenom škodovati stranki s pravnim interesom. Družba A. d.o.o. je naredila vse kar se je od nje zahtevalo ter v postopku predložila poseben elaborat o določitvi vplivnega območja, ki ga je izdelal pristojni inštitut, iz tega elaborata pa izhaja, da tožnik sploh nima nujno potrebnega pravnega interesa, da bi bil stranka v postopku. Tožnikove nepremičnine niso na vplivnem območju v zvezi z izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, niti ni tega tožnik vsaj poskušal izkazati pravočasno v dokončnem upravnem postopku. Tožnik se kot eden izmed mnogih krajanov brez kakršnikoli argumentov in dokazov sklicuje na to, da dovoljeni izpusti v zrak iz proizvodnje stranke z interesom predstavljajo rakotvorne snovi, pri čemer za to svojo trditev ne predloži nobenega dokaza, niti na primer mnenja katerekoli zdravstvene ustanove. Gre za v celoti neutemeljene navedbe, kar se je izkazalo že v drugih postopkih. Na podlagi meritev, ki se pri stranki z interesom izvajajo vsakodnevno z obratovalnim monitoringom, ki je pod stalnim nadzorom inšpekcijskih služb, je končno že ugotovljeno, da so emisije iz proizvodnje pri stranki z interesom v okviru dovoljenih emisij. Družba A. d.o.o. je za okoljevarstveno dovoljenje zaprosila pristojno agencijo prav zato, da bi z novimi napravami in izboljšavami te emisije še zmanjšala. Zoper tak namen oziroma takšno okoljevarstveno dovoljenje pa tožnik ne more imeti pravno priznanega interesa, da okoljevarstveno dovoljenje izpodbija, tudi če bi tožbeni zahtevek naperil tako kot bi bilo treba, kar pa ga nesporno ni. Stranka z interesom je prepričana, da želi tožnik le zavleči postopek in s tem škoditi stranki z interesom, kar se dogaja že več let, saj tožnik in drugi krajani s takšnimi pravnimi sredstvi želijo onemogočiti dovoljeno proizvodnjo stranki z interesom ter izvajanje njene dejavnosti, ki je v skladu z vsemi upravnimi inšpekcijskimi odločbami, vključno z vsemi relevantnimi Uredbami Evropske unije.

Tožnik odgovora na odgovor na tožbo stranke z interesom ni podal. Tožba ni utemeljena.

Sodišče se z odločitvijo prvostopnega organa in njenimi razlogi strinja in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa dodajo: Stranke v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja določa 73. člen ZVO-1. Prvenstveno je stranka v postopku za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja upravljavec naprave. Oseba, ki na območju, opredeljenem v elaboratu o vplivnem območju naprave iz 2. odstavka 70. člena tega zakona, stalno prebiva ali je lastnik ali drug posestnik nepremičnine, in nevladna organizacija iz 1. in 4. odstavka 153. člena tega zakona, imata pravni interes, da zaradi varstva svojih pravic vstopita v postopek za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, njegovega podaljšanja ali spremembe (1. in 2. odstavek 73. člena ZVO-1). Po 3. odstavku istega člena ima oseba iz 2. odstavka položaj stranskega udeleženca po predpisih o upravnem postopku, če je v roku iz 3. odstavka 71. člena vložila zahtevo za vstop v postopek za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, njegovega podaljšanja ali spremembe. Upoštevajoč navedene določbe, je za odločitev ali je oseba lahko stranski udeleženec v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja, pomembna ugotovitev, ali je ta oseba lastnik ali drug posestnik nepremičnine na območju, opredeljenem v elaboratu o vplivnem območju naprave. Iz elaborata o določitvi vplivnega območja industrijskega kompleksa A. d.o.o. v B. z dne 17. 10. 2007, ki ga je izdal Inštitut za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor, iz katerega je razviden opis stanja okolja (zrak, hrup, vode, odpadki) ter določitev vplivnega območja in je bil izdelan ob upoštevanju Zakona o varstvu okolja, Navodila o metodologiji za izdelavo poročila o vplivih na okolje (Ur. l. RS št. 70/96) in Pravilnika o projektni in tehnični dokumentaciji (Ur. l. RS št. 66/04 in 54/05), upoštevajoč vplive emisij v zrak, vplive emisij v vode in tla ter vplive emisij hrupa, je razvidno, da na osnovi rednih monitoringov emisij v zrak, emisij v vodo ter emisij hrupa, da so morebitni negativni vplivi omejeni na območje podjetja A. d.o.o., saj je iz poročil izvedenih monitoringov razvidno, da so izmerjene vrednosti posameznih dejavnikov obremenjevanja okolja v mejah zakonsko določenih normativnih vrednosti. Ocenjeno je, da so vplivi na okolje zaradi obratovanja objekta omejeni na zemljišča v lasti investitorja in da vplivi ne presegajo parcelnih mej investitorja. Ob upoštevanju navedenega in nesporni ugotovitvi, da tožnik ni lastnik nepremičnin na vplivnem območju in da tudi nima stalnega prebivališča na navedenem območju, pri čemer tožnik, razen splošnih navedb z nestrinjanjem izdaje okoljevarstvenega dovoljenja, ni podal konkretnih ugovorov, je tudi po presoji sodišča odločitev, da tožnik skladno z določbami ZVO-1 in določbami ZUP ne more pridobiti statusa stranskega udeleženca v postopku za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, pravilna. Tudi po presoji sodišča je bilo v upravnem postopku relevantno dejansko stanje (v obsegu ugotovitve upravičenosti vključitve v postopek) ugotovljeno celovito in popolno, upoštevajoč zakonske zahteve, zato so tožnikovi ugovori v tej smeri neutemeljeni. Tožnik je lastnik nepremičnin izven vplivnega območja, kot je sam navedel v pritožbi, ki so na meji s tovarniško mrežo ločeni s širino reke C.. Upoštevajoč 1. in 2. odstavek 43. člena ZUP pa je pravna korist tista, ki temelji na materialnem predpisu. Ta je tisti, ki določa ali ima kdo kakšno pravno korist (interes) v upravni zadevi, o kateri se odloča v upravnem postopku. To tudi pomeni, da stranski udeleženec ne more uspešno uveljavljati dejanskega ali splošnega javnega interesa. Stranski udeleženec lahko v upravnem postopku svoje pravne koristi varuje tako, da opozarja na morebitno neizpolnitev zakonskih pogojev za izdajo upravnega akta, ne more pa vplivati na odločitev z ugovori, ki izražajo samo njegov dejanski interes.

Po povedanem je odločitev prvostopnega organa pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, zato je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (25. člen ZUS-1).