Jedro

Zgolj sklicevanje v predlogu za odmero nagrade na podatke spisa ne zadostuje za konkretizacijo predloga za povišanje nagrade. Ni dolžnost sodišča, da samo v spisu išče podatke, ki bi utemeljevali upraviteljev predlog in s tem opravljalo upraviteljevo delo z namenom ugoditve njegovemu predlogu.

Iz spisovnega gradiva izhaja, da razrešeni upravitelj do razrešitve ni podal končnega poročila, torej bo to delo moral opraviti novoimenovani upravitelj. Zato razrešenemu upravitelju preostalih 10% po že doslej odmerjenih nagradah po Pravilniku v izplačilo ne bo šlo.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je upravitelj B. G. opravljal funkcijo upravitelja kot svoj poklic v pravno organizacijski obliki Odvetniška družba G., o.p., d.o.o.,, MŠ XX in mu za opravljeno delo za čas od začetka stečajnega postopka 4. 11. 2003 do 13. 6. 2009 odmerilo nagrado oziroma nadomestilo v višini 29.050,52 EUR z 20% DDV pa 34.860,03 EUR, pri čemer je pri izplačilu treba upoštevati že priznano oziroma izplačano nadomestilo v višini 17.681,30 EUR, z 20% DDV pa 21.217,58 EUR.

2. Zoper navedeni sklep sta se pravočasno pritožila upnik Z. M. in bivši upravitelj B. G. Upnik je uveljavljal pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, upravitelj pa še pritožbeni razlog bistvene postopkovne kršitve. Upnik je predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje, upravitelj pa je predlagal spremembo sklepa z ugoditvijo njegovemu predlogu za odmero nagrade v celoti, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Oba pritožnika sta na pritožbo drugega pritožnika odgovorila.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi B. G.:

5. Ne drži pritožbena trditev, da je ostal izpodbijani sklep neobrazložen v delu, ko je bila pritožniku na podlagi tretjega odstavka 3. člena Odredbe o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem (v nadaljevanju Odredba) nagrada povišana za 2,5% in ne po predlogu za 5%. Po citirani določbi Odredbe se nagrada poviša največ za 5 %, ob upoštevanju meril iz 2. do 5. točke 2. člena Odredbe. Upoštevati je torej treba relevantne okoliščine, navedene v teh točkah, torej nadaljevanje proizvodnje in opravljanje drugih tekočih poslov po začetku stečajnega postopka (2.točka), število zaposlenih delavcev ob začetku stečajnega postopka (3. točka), število in višino prijavljenih terjatev (4. točka) ter težavnost stečajnega postopka glede na vrste in oblike premoženja stečajnega dolžnika in zahtevnost njegovega unovčevanja (5. točka). Od veh navedenih relevantnih meril je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je v obravnavanem stečajnem postopku utemeljeno le upoštevanje merila iz 5. točke 2. člena Odredbe, to je težavnost postopka glede na vrsto in obliko premoženja in zahtevnost njegovega unovčevanja, ni pa upoštevalo drugih meril. Od teh drugih je upravitelj navajal le merilo števila in višine prijavljenih terjatev po 4. točki 2. člena Odredbe (190 terjatev v skupnem znesku 6.193.412,51 EUR), ki pa ga prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo, ker glede na višino prijavljenih terjatev povišanje ni utemeljeno. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da povišanja glede na to merilo upravitelj tudi ni utemeljil z morebitnimi primerjalnimi podatki. Zgolj sklicevanje na dva primerljiva stečajna postopka (St 1036/2008 in St 1064/2008) in odločitev pritožbenega sodišča v teh postopkih, ne da bi te sklepe predlogu tudi priložil, pa po presoji pritožbenega sodišča ne zadosti obrazloženosti predloga za povišanje nagrade za 5%. Ni namreč naloga sodišča, da samo išče odločbe, s katerimi upravitelj utemeljuje sodno prakso pri presoji meril za povišanje nagrade. Tako se pokaže, da smiselno uveljavljan pritožbeni očitek bistvene postopkovne kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ni utemeljen. Pritožbeno sodišče meni, da je glede na upoštevanje merila iz 5. točke 2. člena Odredbe ob neizkazanih drugih merilih za povišanje nagrade pravilna presoja prvostopenjskega sodišča za povišanje nagrade za 2,5%.

6. Pravilno je tudi razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da upravitelj v predlogu za povišanje nagrade upoštevaje merilo iz 6. točke 2. člena Odredbe, predloga ni konkretiziral. Šele v pritožbi je upravitelj pojasnil, v kolikšnem obsegu (203.929,00 EUR) je prispeval k povečanju stečajne mase. Toda tega dejstva pritožbeno sodišče skladno s prvim odstavkom 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP kot pritožbene novote ne sme upoštevati, saj pritožnik ni izkazal, da ga brez svoje krivde ni mogel navesti že v postopku na prvi stopnji. Zgolj sklicevanje v predlogu za odmero nagrade na podatke spisa namreč ne zadostuje za konkretizacijo predloga za povišanje nagrade. Ni dolžnost sodišča, da samo v spisu išče podatke, ki bi utemeljevali upraviteljev predlog in s tem opravljalo upraviteljevo delo z namenom ugoditve njegovemu predlogu. Za utemeljitev predloga za povišanje nagrade v smeri konkretizacije le tega se mora upravitelj potruditi sam. Pritrditi je sicer pritožniku, da je sam kril stroške skladiščenja dokumentacije stečajnega dolžnika preko 6.000,00 EUR. Toda do tega je prišlo po krivdi upravitelja samega, ker tega stroška ni zajel v predračun stroškov stečajnega postopka, kot izhaja iz sklepa prvostopenjskega sodišča St 1275/2008 z dne 20. 4. 2012 v zvezi s sklepom pritožbenega sodišča Cst 156/2012 z dne 5. 6. 2012. Navedene okoliščine zato ni mogoče presojati kot uspešnost stečajnega upravitelja pri zmanjšanju stroškov in povečanju stečajne mase.

7. V 5. členu Odredbe se nagrada lahko poviša največ za 30%, če stečajni upravitelj v znatni meri sam opravi posamezne zahtevnejše naloge v postopku (pravno zastopanje, računovodske storitve, cenitve, prodajo premoženja ipd.). Od vseh navedenih zahtevnejših del je prvostopenjsko sodišče ugotovilo veliko aktivnost upravitelja v zvezi s prodajo premoženja in za ta opravila tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljeno povišalo nagrado upravitelju za 5% in ne za predlaganih 20%. Edino za ta del opravil je očitno iz spisa samega razvidno, da jih je opravil sam upravitelj, glede ostalih opravil, ki naj bi jih opravil upravitelj in so ovrednotena po Odvetniški tarifi, pa sklicevanje upravitelja na njegova redna in izredna poročila, opravila upravitelja samega iz njih niso razvidna. Tako se tudi v tem delu predlaganega povišanja nagrade njegov predlog izkaže kot nekonkretiziran. S podatkom o tem, katera opravila naj bi to bila (ni sporno, da ne gre za računovodske storitve, cenitve in zastopanje v postopkih izterjave) in v kolikšnem obsegu, da bi prvostopenjsko sodišče sploh lahko ocenilo, da gre za znaten obseg dela upravitelja pri na primer pravnem zastopanju, prvostopenjsko sodišče ni razpolagalo, iz rednih in izrednih poročil upravitelja pa to, kot rečeno ni razvidno. Pritožnik torej svojega predloga ni utemeljil do te mere, da bi mu bilo mogoče v celoti ugoditi.

8. Vsemu zgoraj obrazloženemu velja dodati, da se odmera nagrade po izpodbijanem sklepu nanaša na upraviteljevo delo, opravljeno v času veljavnosti Odredbe in da to ni vsa nagrada, ki je upravitelju priznana v predmetnem stečajnem postopku. Kot izhaja iz sklepa St 1275/2008 z dne 9. 11. 2010, je bila pritožniku po Pravilniku o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (v nadaljevanju Pravilnik), upoštevaje predhodne sklepe odmerjeno nadomestilo za unovčenje in razdelitev stečajne mase po 7. členu v zvezi s 4. členom Pravilnika v maksimalnem znesku, ki lahko upravitelju za to opravilo sploh gre.

O pritožbi upnika Z. M.:

9. Neutemeljeno upnik izpodbija ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je postopek v zaključni fazi in da je potrebno odločiti le še o nagradi prvotnega upravitelja in izvesti zaključek postopka. Meni, da bo moralo sodišče poleg nagrade, odmerjene s sedaj izpodbijanim sklepom, ponovno odmeriti še zadnjo odmerjeno nagrado z dne 17. 6. 2011 v skladu s sklepom pritožbenega sodišča Cst 198/2011 z dne 7. 9. 2011 in dopolniti svoje končno poročilo z dne 12. 5. 2011 v skladu s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 195/2011 z dne 7. 9. 2011, ki pa ga upravitelj ni dopolnil skladno z navodilom pritožbenega sodišča. 10. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče odločalo o nagradi upravitelja za opravljeno delo za čas od začetka stečajnega postopka do uveljavitve novele ZFPPIPP-A, torej od 4. 11. 2003 do 13. 6. 2009 skladno s stališčem Vrhovnega sodišča v sklepu III Ips 110/2011 z dne 20. 12. 2011, da je za ta čas pri odmeri nagrade upraviteljem treba uporabiti določbe Odredbe in ne Pravilnika, upoštevaje opravljeno delo upravitelja do tega dne. Glede na do tedaj unovčeno stečajno maso je prvostopenjsko sodišče kot osnovo za odmero nagrade upoštevalo določbe Odredbe. Za kasneje unovčeno stečajno maso in njeno razdelitev je prvostopenjsko sodišče upoštevalo pri odmeri nadomestila nagrade določbe Pravilnika v drugih sklepih. V vseh sklepih o odmeri nadomestila nagrade po Pravilniku je prvostopenjsko sodišče pri odmeri upoštevalo tudi določbo drugega odstavka 104. člena ZFPPIPP, po kateri ima upravitelj pravico do plačila le 90% vsakokratne odmerjene nagrade, preostalih 10% plačila pa gre upravitelju po predložitvi končnega poročila v skladu s 357. členom ZFPPIPP. Iz povedanega izhaja, da sodišče ob predložitvi končnega poročila ne odmerja več upravitelju nagrade, kot to zmotno meni pritožnik. V zadnjem sklepu po prejemu končnega poročila namreč sodišče le ugotovi, da so nastopili pogoji za izplačilo zadnjega dela (že odmerjene) nagrade skladno z drugim odstavkom 104. člena ZFPPIPP. Iz izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je bil upravitelj dne 8. 10. 2012 razrešen funkcije upravitelja v tem postopku in imenovan nov upravitelj. Iz spisovnega gradiva pa nadalje izhaja, da razrešeni upravitelj do razrešitve ni podal končnega poročila skladno z drugim odstavkom 375. člena ZFPPIPP, torej bo to delo moral opraviti novoimenovani upravitelj. Zato razrešenemu upravitelju preostalih 10% po že doslej odmerjenih nagradah po Pravilniku v izplačilo ne bo šlo. Neupoštevna je zato pritožbena trditev o nejasnem pojasnilu upravitelja glede stroškov postopka v dopolnitvi njegovega končnega poročila, saj bo, kot rečeno, končno poročilo moral sestaviti novi stečajni upravitelj. Z razrešitvijo upravitelja namreč prenehajo vse pravice razrešenega upravitelja zastopati insolventnega dolžnika in vse njegove pristojnosti v postopku (prvi odstavek 120. člena ZFPPIPP), to pa nadalje pomeni, da se bodo upniki, ki so prevzeli terjatve stečajnega dolžnika, glede izročitve dokumentacije v zvezi z odstopljenimi terjatvami morali obrniti na novo imenovanega upravitelja. Sicer pa pritožbeno sodišče pritožnika opozarja, da je bila z izpodbijanim sklepom bivšemu upravitelju odmerjena nagrada za njegovo delo za čas od 4. 11. 2003 do 13. 6. 2009, ko do prenosa terjatev na upnike še ni prišlo, zato presoja dela upravitelja v času izven navedenega obdobja za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa ni relevantna.

11. Pritožnik v pritožbi ponavlja razloge upniškega odbora za predlagano zmanjšanje nagrade upravitelju. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema obširne razloge prvostopenjskega sodišča v zvezi s pripombami upniškega odbora na delo upravitelja in njegovim predlogom za zmanjšanje nagrade, zato se v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na razloge prvostopenjskega sodišča. 12. Ob zgoraj obrazloženem se izkaže, da pritožbi (bivšega) upravitelja in upnika nista utemeljeni, zato ju je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).