Jedro

Upnik tudi ni z ničemer izkazal, katere poizvedbe je opravil, ob tem pa je tudi pojasniti, da v kolikor bi šlo za stroške poizvedb o dolžnikovem premoženju, teh tudi ne bi bilo mogoče šteti kot potrebnih za izvršbo v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ, ker skladno s četrtim odstavkom 41. člena ZIZ te opravi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti, tako da vpogleda v elektronsko dosegljive evidence.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep o izvršbi v izpodbijanem stroškovnem delu v tretjem odstavku izreka spremeni tako, da se stroški upnika znižajo na znesek 44,48 EUR.

II. Upnik mora dolžniku v roku 8 dni od prejema tega sklepa plačati 175,73 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o izvršbi dolžniku naložilo, da v 8 dneh po vročitvi sklepa poravna upniku v predlogu navedeno terjatev na račun za nakazilo izterjanega zneska naveden v predlogu za izvršbo (prvi odstavek), dovolilo je predlagano izvršbo (drugi odstavek), stroške upnika odmerilo na 69,00 EUR (tretji odstavek) in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi izvršilni postopek vodilo in o njem odločalo Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah (četrti odstavek).

2. Dolžnik je po svojem pooblaščencu vložil pravočasno pritožbo zoper odločitev o stroških upnika v tretjem odstavku izreka sklepa o izvršbi, kolikor je sodišče priznalo upniku stroške v znesku nad zneskom 44,48 EUR. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in sodišču druge stopnje predlaga, da glede izpodbijanega dela sklep o izvršbi razveljavi in predlog za izvršbo v tem delu zavrne, upniku pa naloži v plačilo stroške pritožbe skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Navaja, da je upnik v predlogu za izvršbo zahteval povrnitev sodne takse v znesku 44,00 EUR in stroškov v znesku 25,00 EUR, ki jih je upnik opredelil kot stroške priprave predloga – poizvedbe. Dolžnik nasprotuje plačilu stroškov v znesku 24,52 EUR in trdi, da ti niso bili potrebni za izvršbo in da jih upnik tudi ni z ničemer izkazal. Navaja, da je upnik predlog za izvršbo vložil elektronsko in mu s tem niso nastali nobeni stroški poštnine ali drugi materialni stroški z izjemo stroškov fotokopiji v znesku največ 0,48 EUR. Upniku ne pripadajo nobeni stroški priprave predloga za izvršbo oziroma dolžnik niti ne ve, kaj ti stroški predstavljajo in kako jih je upnik ovrednotil. Upnik do povračila takšnih stroškov ni upravičen in tudi ni z ničemer izkazal, da je opravil poizvedbe o dolžnikovem premoženju, pa tudi sicer dolžnik predvideva, da jih upnik ni opravil, saj sodišče po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o dolžnikovem premoženju v okviru predlaganih sredstev. Sodišče je v celoti ugodilo zahtevi upnika za povračilo stroškov, pri čemer pa očitno sploh ni presojalo, ali so ti stroški upniku nastali oziroma ali so ti stroški utemeljeni in opozarja, da izpodbijan del predstavlja skoraj šestino glavnice, ki se izterjuje, kar ni zanemarljivo. Sodišče je kršilo peti odstavek 38. člena ZIZ kot tudi 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sklepa v izpodbijanem delu ni moč preizkusiti. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po določilu petega odstavka 38. člena ZIZ je dolžnik dolžan upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju.

5. Iz podatkov v spisu izhaja, da je v tej izvršilni zadevi upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave glavnice v višini 160,07 EUR s pripadki z rubežem plače in prenosom plače in z rubežem in prenosom denarnih sredstev dolžnika pri organizaciji za plačilni promet. V izvršilnem predlogu je zahteval tudi povrnitev stroškov, in sicer je zahteval 25,00 EUR za pripravo predloga in poizvedbe ter povrnitev zneska sodne takse za predlog za izvršbo.

6. Pritožbeni očitki o zagrešeni kršitvi določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker da sklepa v izpodbijanem delu ni moč preizkusiti, niso utemeljeni. Izpodbijano odločitev o stroških, ki so upniku nastali z vložitvijo izvršilnega predloga, je mogoče preizkusiti. Sklepi o izvršbi na podlagi verodostojne listine so izdani samodejno, pri čemer izvršilno sodišče le navede znesek stroškov, ki se upniku priznajo. Na njegovi podlagi in upoštevajoč upnikovo priglasitev v predlogu za izvršbo, ki je sestavni del sklepa o izvršbi, je tako mogoče ugotoviti, katere stroške je sodišče upniku priznalo1. 7. Dolžnik pravilno izpostavlja, da upniku ne pripadajo stroški priprave predloga za izvršbo, saj upnik v predlogu niti ni konkretiziral, kaj ti stroški sploh predstavljajo in kako jih je ovrednotil. Upnik tudi ni z ničemer izkazal, katere poizvedbe je opravil, ob tem pa je tudi pojasniti, da v kolikor bi šlo za stroške poizvedb o dolžnikovem premoženju, teh tudi ne bi bilo mogoče šteti kot potrebnih za izvršbo v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ, ker skladno s četrtim odstavkom 41. člena ZIZ te opravi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti, tako da vpogleda v elektronsko dosegljive evidence. Upnik zato teh podatkov v predlogu za izvršbo ni dolžan navesti in jih v konkretnem primeru tudi ni navedel. 8. Po povedanem je pritožba dolžnika utemeljena, saj je sodišče prve stopnje upniku nepravilno priznalo 24,52 EUR stroškov, zato ji je sodišče druge stopnje ugodilo in sklep o izvršbi v izpodbijanem tretjem odstavku izreka spremenilo tako, da se stroški upnika znižajo za ta znesek in pravilno znašajo 44,48 EUR (3. točka 365. člena ZPP in 15. člen ZIZ).

9. Dolžnik je s pritožbo v celoti uspel, zato mu je upnik dolžan povrniti pritožbene stroške v skladu s šestim odstavkom 38. člena ZIZ. Dolžniku skladno z Odvetniško tarifo za sestavo pritožbe pripada 200 točk oziroma 120,00 EUR (6. točka tar. št. 27 v zvezi s tar. št. 18 OT) in 4 točke oziroma 2,40 EUR za materialne stroške (pavšalni znesek 2 % vrednosti nagrade), kar znaša 122,40 EUR, skupaj z 22 % DDV in plačano sodno takso v višini 26,40 EUR pa 175,73 EUR. Tako odmerjene stroške mora upnik povrniti dolžniku v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila. Preostali še priglašeni stroški so zajeti že v priznani nagradi za sestavo pritožbe, zato jih sodišče druge stopnje dolžniku ni priznalo.

1 V sodni praksi in pravni teoriji (primerjaj Janez Vlaj, Stroški postopka, Pravosodni bilten št. 2/2008, str. 9) je bilo že večkrat zavzeto stališče, v skladu s katerim za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi odločbe, temveč zadostuje, da je odločitev o stroških takšna, da omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji.