Jedro

Dejstvo, da je tožnik prejel plačilo s strani tožene stranke 5. 12. 2017, tožbo pa je v celoti umaknil več kot sedem mesecev kasneje, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z (večkratno delno) izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo več mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno potrebno procesno dejanje, razen soglasje k umiku tožbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani del sklepa (točka II izreka) potrdi.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je postopek ustavilo (I. točka izreka) in toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku v roku 8 dni povrniti stroške postopka v znesku 126,84 EUR, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka sklepa vlaga pritožbo tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijani del sklepa spremeni, podrejeno pa razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Tožena stranka je delno izpolnila zahtevek 5. 12. 2017, tožnik pa je tožbo umaknil šele 27. 8. 2018. Ni dvoma, da tožnik tožbe ni umaknil pravočasno, zato je povsem napačno, da je sodišče izpodbijani sklep oprlo na 154. in 155. člen ZPP. Navaja, da ZPP za ta primer določa, da ob umiku tožbe tožnik stroškov postopka ne nosi le, če tožbo umakne takoj. Tožnik v postopku ni uspel, saj prostovoljne izpolnitve zahtevka ni mogoče obravnavati kot uspeh tožnika v postopku. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnik vlaga odgovor na pritožbo in v celoti prereka pritožbene navedbe tožene stranke ter predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sklepa preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, ter da je na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Dejstvo, da je tožnik prejel plačilo s strani tožene stranke 5. 12. 2017, tožbo pa je v celoti umaknil več kot sedem mesecev kasneje, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi, saj rok za umik tožbe ni določen ne v Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2000 in nasl. - ZDSS-1), ne v ZPP. Med seznanitvijo z (večkratno delno) izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo več mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno potrebno procesno dejanje, razen soglasje k umiku tožbe.

7. Prvi odstavek 158. člena ZPP določa, da mora tožnik, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknil takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Določena časovna razlika med delno izpolnitvijo in umikom tožbe ne pomeni, da tožnik pri stroškovni posledici ni podvržen določbi prvega odstavka 158. člena ZPP. Citirano določbo ZPP je potrebno razumeti tako, da tožniku pripadajo potrebni stroški od vložitve tožbe do pravočasnega umika tožbe pod predpostavko, da jih pravočasno uveljavlja. V predmetni zadevi je tožena stranka tožniku izplačala drugačen znesek od vtoževanega (206,62 EUR neto), tožnik pa je uveljavljal tožbeni zahtevek v višini 163,39 EUR bruto, pri čemer je toženo stranko 17. 1. 2018 celo pisno pozval, da mu pojasni, kaj točno je plačala 5. 12. 2017. Tožena stranka na njegov poziv ni odgovorila. Tako je njegov umik tožbe pravočasen.

8. Glede na navedeno, je odločitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 126,84 EUR, pravilna.

9. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba neutemeljena, jo je zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP), pri tem pa je skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP odgovorilo le na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena.

10. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožnik pa sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj njegov odgovor na pritožbo ni prispeval k rešitvi spora.