Jedro

Starša sta se za trenutno izvajanje stikov dogovorila v sporazumu na način, ki omogoča, da deklica ohranja občutek medsebojne čustvene povezanosti in pripadnosti obema staršema. Stiki so dogovorjeni tako, da oče lahko sodeluje pri vzgoji deklice in po svojih zmožnostih poskrbi za hčerko tudi v času, ko zboli, kadar mati zaradi strahu pred izgubo zaposlitve tega ne zmore. Starši in otrok tako ohranjajo trajno vez in skrb za otroka, kar je v dekličino največjo korist. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo predlog, da bi z začasno uredbo že tretjič med razveznim postopkom staršev spremenilo trenutni način izvajanja stikov, je pravilna. V primeru, da bi sodišče predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo, bi to lahko pomenilo prejudiciranje odločitve o glavni stvari. Oče ima z deklico redne stike, ki včasih ne potekajo tako, kot bi si želel, ker je odnos med njim in bivšo partnerico konflikten, a zgolj to, kadar otrok ni ogrožen, ne predstavlja razloga za izdajo ureditvene začasne odredbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče je ustavilo postopek za izdajo začasne odredbe z 11. 3. 2021 v delu, ki se nanaša na začasno dodelitev v vzgojo, varstvo in oskrbo mladoletne A. A. očetu (I.) in zavrnilo predlog v delu, ki se nanaša na določitev stikov med deklico in njenimi starši na način, da izmenično z vsakim od staršev preživi en teden (II.).

2. Odločitev sodišča v zavrnilnem delu (II.) izpodbija toženec iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi. Stiki med deklico in očetom ne potekajo tako, kot je bilo dogovorjeno, zaradi enostranskega arbitrarnega ravnanja dekličine matere. Tožnica ni pripravljena na pogovor, ampak vedno grozi, da bo hčerko v primeru bolezni, če je oče ne bo prevzel, bolno peljala v vrtec. Tožnica na toženca kriči in ga izsiljuje. Zato bi bilo v dekličino največjo korist, da stiki potekajo tako, da deklica teden izmenično preživi z enim od staršev.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pred Okrožnim sodiščem v Krškem je v teku pravdni postopek zaradi razveze zakonske zveze, dodelitve otroka v varstvo, vzgojo in oskrbo ter zaradi določitve stikov in preživnine. Starša sta med postopkom 19. 6. 2019 sklenila začasni dogovor v zvezi z izvajanjem stikov, ki sta ga 10. 9. 2019 sporazumno spremenila, tako da preživi deklica s svojim očetom vsak drugi vikend od petka do ponedeljka zjutraj, kadar vikend preživi pri očetu, je med tednom pri njem od torka do četrtka zjutraj. Kadar vikend preživi z materjo, ima stike med tednom z očetom od torka do srede zjutraj.

6. Sodišče prve stopnje je skrbno presodilo, ali so podane posebne okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da je treba vprašanja v zvezi z izvajanjem stikov z otrokom spremeniti z začasno odredbo med postopkom pred sprejetjem meritorne odločitve, ker bi sicer deklici lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda ali pa bi lahko prišlo do nasilja.

7. Trditvene podlage o nasilju ni. Tako oče kot mati priznavata, da zaradi nerazrešenega partnerskega odnosa težko vzpostavita komunikacijo, ne da bi med njima prišlo do konflikta. Pritožbeno sodišče je mnenja, da spremenjen režim stikov, na podlagi katerega bi deklica en teden preživela pri očetu, naslednjega pa pri materi, ne bi preprečil težav, ki jih imata starša zaradi nerazrešenega partnerskega odnosa v medsebojni komunikaciji. Deklica pri materi ni ogrožena. Sodišče razume tudi stisko matere, ki jo je strah, da bi v primeru, da bo odšla na bolniško zaradi nege otroka, izgubila zaposlitev.

8. Starša sta se za trenutno izvajanje stikov dogovorila v sporazumu na način, ki tudi po mnenju pritožbenega sodišča omogoča, da deklica ohranja občutek medsebojne čustvene povezanosti in pripadnosti obema staršema. Stiki so dogovorjeni tako, da oče lahko sodeluje pri vzgoji deklice in po svojih zmožnostih poskrbi za hčerko tudi v času, ko zboli, kadar mati zaradi strahu pred izgubo zaposlitve tega ne zmore. Starši in otrok tako ohranjajo trajno vez in skrb za otroka, kar je v dekličino največjo korist. 9. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo predlog, da bi z začasno uredbo že tretjič med razveznim postopkom staršev spremenilo trenutni način izvajanja stikov, je pravilna. V primeru, da bi sodišče predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo, bi to namreč lahko pomenilo prejudiciranje odločitve o glavni stvari. Oče ima z deklico redne stike, ki včasih ne potekajo tako, kot bi si želel, ker je odnos med njim in bivšo partnerico konflikten, a zgolj to, kadar otrok ni ogrožen, ne predstavlja razloga za izdajo ureditvene začasne odredbe.

10. Glede na navedeno je pritožba tožene stranke neutemeljena, zato jo je potrebno zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

11. O stroških postopka bo odločeno s končno odločbo (165. člen ZPP).