Jedro

Postopek, v katerem se izrekajo ukrepi po ZPND je sicer nepravdni postopek, vendar ima začasno naravo, zato mora biti hiter, posledično pa v postopku velja nižja stopnja dokaznega standarda, kar pomeni, da mora sodišče odločilna dejstva ugotoviti s stopnjo verjetnosti in ne gotovosti.

V skladu z osmim odstavkom 22.a člena ZPND sodišče odloči o stroških postopka po prostem preudarku. Gre za specialno določbo v razmerju do pravil o povrnitvi stroškov v nepravdnem postopku po ZNP-1 kot splošnem predpisu, ki ureja nepravdne postopke. Prosti preudarek pomeni, da mora sodišče pri odločanju upoštevati vse relevantne okoliščine ter v obrazložitvi navesti odločilna dejstva, na podlagi katerih utemeljuje odločitev o porazdelitvi stroškovnega bremena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih točkah I, II, III in V izreka potrdi.

II. Nasprotni udeleženec in predlagateljica krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu A. A. prepovedalo približevanje predlagateljici B. B. na razdaljo manjšo od 200 m, razen v primerih udeležbe obeh nepravdnih strank pred državnimi organi in institucijami, kjer se nasprotni udeleženec predlagateljici ne sme približati na razdaljo manjšo od 2 m. Nadalje je prepovedalo vstop, zadrževanje ter približevanje stanovanjski hiši, kjer prebiva predlagateljica na naslovu C., na razdaljo manjšo od 200 m, vstop, zadrževanje ter približevanje poslovnim prostorom podjetja D. d.o.o. na naslovu E., kjer je zaposlena predlagateljica, na razdaljo manjšo od 200 m in navezovanje in vzpostavljanje kakršnihkoli stikov s predlagateljico, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi preko tretjih oseb, razen tistih stikov, ki so nujno potrebni za prevzem in predajo skupnih mladoletnih otrok, pri čemer lahko predhodna komunikacija, potrebna za izvedbo stika z otroci poteka le s pomočjo SMS sporočil ali aplikacije VIBER in le v obsegu, ki je nujno potreben, da se dogovori predaja oziroma prevzem otrok. Izrečeni ukrepi veljajo 3 (tri) mesece od vročitve sklepa nasprotnemu udeležencu (točka I izreka sklepa). Odločilo je še, da se nasprotnemu udeležencu, če ne bo ravnal v skladu s I. točko izreka tega sklepa, izreče denarna kazen v višini 1.000,00 EUR in v kolikor nasprotni udeleženec ne bo ravnal po sklepu sodišča, bo izrečena denarna kazen izvršena (točka II izreka sklepa), da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (točka III izreka sklepa), da se v presežku predlog z dne 6. 11. 2023 zavrne (točka IV izreka sklepa), in da je nasprotni udeleženec dolžan v roku 15 dni predlagateljici povrniti 879,72 EUR stroškov postopka (točke III, IV in V izreka sklepa).

2. Zoper točke I, II, III izreka (v delu, v katerem je bilo predlogu predlagateljice ugodeno) in V izreka sklepa (v delu, v katerem je bilo nasprotnemu udeležencu naloženo povračilo stroškov predlagateljice) vlaga pravočasno pritožbo nasprotni udeleženec. Navaja, da ne držijo ugotovitve sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec delavkama CSD F. F. in G. G. izrekel besede, ki predstavljajo grožnjo predlagateljici. Rekel jima je, da tako naprej več enostavno ne more iti, jima zaupal trenutno stanje dogajanja na sodišču v Zadru, da na sodišče prihajajo kot priče sami sorodniki predlagateljice, ki govorijo neresnice, da je isto kot v H. in še kje v bližnji okolici, da se sorodniki vmešavajo v družinske zadeve, katere bi morala rešiti sama. Poudarja, da ga delavki CSD niti enkrat nista spomnili, da grdo govori, oziroma da govori neprimerno, sedaj pa slednji navajata, da sta ga večkrat opominjali naj neha z grožnjami, kar ne drži, in za kar je bilo predlagano soočenje, kar je sodišče prve stopnje zavrnilo. Sam tudi nikoli ni izrekel ne imena ali priimka predlagateljice in njenih sorodnikov. Ob tem ne gre prezreti, da se isti delavki CSD tudi točno ne spomnita, kako naj bi nasprotni udeleženec grozil. Tudi ne drži, da naj bi ga delavki CSD po dogodku dne 4. 10. 2023 klicali dve uri zatem, temveč je bilo to pet do šest ur pozneje. Predlagateljica pa tudi ne navaja, kakšno nasilje naj bi zoper njo izvajal nasprotni udeleženec, temveč le, da ji je posredno grozil, pri čemer bi predlagateljica takšne navedbe lahko uveljavljala v drugih postopkih, ne more pa biti to razlog za izrek ukrepa po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND). Sodišče prve stopnje je zato nepravilno ugotovilo dejansko stanje in tudi nepravilno uporabilo materialno pravo.

Nadalje pritožba izpostavlja, da je sodišče prve stopnje z zavrnitvijo dokaznega predloga nasprotnega udeleženca z zaslišanjem mld. sina I. in s soočenjem delavk CSD F. F. in G. G. z nasprotnim udeležencem, bistveno kršilo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) z obrazložitvijo, da iz vsebine dokaznih listin in izvedbe celotnega dokaznega postopka v zadostni meri izhaja ugotovljeno, med izjavami prič pa ni vrzeli, kar pa ne drži, kjer posebej izpostavlja izpovedbo priče G. G. Nasprotni udeleženec tudi poudarja, da vsako neprijetno obnašanje, izražanje nezadovoljstva, partnerska nastrojenost in nesoglasja o delitvi ter uporabi skupnega premoženja še ne predstavljajo nasilja v smislu določb ZPND. Besede nasprotnega udeleženca, izrečene v psihični stiski, ki se nanašajo na predlagateljico, zato ne predstavljajo protipravnega ravnanja po ZPND ter tako s stopnjo verjetnosti ni izkazano, da bi nasprotni udeleženec nad njo izvajal nasilje, temveč je šlo za konfliktno situacijo.

Pritožba graja tudi odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka. Navaja, da nasprotni udeleženec prejema invalidnino v višini 240,00 EUR, preživlja tri mladoletne otroke in ni sposoben povrniti stroškov v višini 879,72 EUR, kar bi pri odločanju moralo upoštevati sodišče prve stopnje in odločiti, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Nasprotni udeleženec pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, predlagateljici pa naloži povrnitev stroškov predmetne pritožbe.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo prereka navedbe iz pritožbe in se zavzema za njeno zavrnitev ter zahteva povračilo stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s prvim odstavkom 22.a člena ZPND in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), oba v zvezi s 366. in 350. členom ZPP, je pritožbeno sodišče s smiselno uporabo določb ZPP preizkusilo pritožbo v mejah pritožbenih razlogov, uradni preizkus pa opravilo s prilagojeno uporabo tega določila naravi in vrsti nepravdnega postopka.

6. Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ni ugotovilo nobene uradno upoštevne absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 22.a člena ZPND. Nasprotni udeleženec smiselno uveljavlja tudi kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 22.a člena ZPND, ki ni del uradnega preizkusa s tem ko navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno zavrnilo njegov dokazni predlog s soočenjem delavk CSD z njim in z zaslišanjem priče, njegovega mld. sina I. in obrazložilo, da je iz vsebine dokaznih listin in izvedbe celotnega dokaznega postopka v zadostni meri ugotovljeno dejansko stanje, med izjavami prič pa ni vrzeli, prav tako njegov sin ni bil prisoten na CSD dne 4. 10.2023. 7. Načelo kontradiktornosti, ki je predpisano kot eno temeljnih načel tako v 5. členu ZPP, izrecno pa tudi v prvem odstavku 5. člena ZNP-1 določa, da mora sodišče dati udeležencem v postopku možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in razpravljajo o rezultatih celotnega postopka. Gre za izraz in vsebino ustavno zagotovljene pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS),1 njena kršitev pa predstavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 399. člena ZPP. Le-ta na področju dokazovanja tudi v nepravdnem postopku omogoča stranki, da predlaga dokaze, da se izreče o dokaznih predlogih nasprotne stranke, in da sodeluje pri izvajanju dokazov. Iz pravice do sodelovanja pri izvajanju dokazov pa na drugi strani izhaja obveznost sodišča, da dokazne predloge strank pretehta in predlagane dokaze, če se nanašajo na dejstva, ki so v sporu pravno relevantna, izvede. Sodišče pa ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če razumno oceni, da nekatera dejstva, ki naj se s predlaganimi dokazi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilna, ali da je neko dejstvo že dokazano, če je dokaz neprimeren za ugotovitev določenega dejstva, prav tako pa tudi, če dokazni predlog ni substanciran, kar pomeni dolžnost predlagatelja dokaza navesti, katera dejstva naj se dokažejo s ponujenimi dokazi.2 Če sodišče dokaznega predloga stranke ne izvede in ga zavrne, mora svojo odločitev na obravnavi ali v končni odločbi ustrezno obrazložiti.3

8. Postopek, v katerem se izrekajo ukrepi po ZPND je sicer nepravdni postopek, vendar ima začasno naravo, zato mora biti hiter, posledično pa v postopku velja nižja stopnja dokaznega standarda, kar pomeni, da mora sodišče odločilna dejstva ugotoviti s stopnjo verjetnosti in ne gotovosti.4 Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi, da je s stopnjo verjetnosti ugotovilo, ali je nasprotni udeleženec z izrečenimi besedami pred delavkami CSD povzročil psihično nasilje nad predlagateljico, imelo zadostno podlago v listinskih dokazih, v zaslišanju prič, delavk CSD, ki sta bili prisotni dne 4. 10. 2023 v pisarni CSD ter v izpovedbi predlagateljice in nasprotnega udeleženca. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno zavrnilo dokazni predlog nasprotnega udeleženca z njegovim soočenjem z delavkama CSD, kot tudi zaslišanje njegovega mladoletnega sina, ki ob spornem dogodku dne 4. 10. 2023 niti ni bil prisoten in tako sploh ne bi mogel izpovedati o pravno odločilnih dejstvih. Izvedba teh dokazov, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, pa tudi ne bi mogla pripeljati do drugačnega zaključka sodišča, zato kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

9. V skladu s prvim odstavkom 3. člena ZPND je nasilje v družini prepovedano. Nasilje je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje ali zalezovanje žrtve ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja, in telesno kaznovanje otrok (drugi odstavek 3. člena ZPND). Psihično nasilje so ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, tudi če so storjena z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije (peti odstavek 3. člena ZPND). V skladu s prvim odstavkom 19. člena ZPND lahko sodišče povzročitelju nasilja, ki je žrtev telesno poškodoval, ali ji je prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, med drugim prepove zadrževati in približevati se krajem, kjer se žrtev običajno nahaja (na primer delovno mesto, šola, vrtec …) ali prepove navezovati stike z žrtvijo na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi prek tretjih oseb ali prepove vzpostaviti vsakršno srečanje z žrtvijo. V skladu s tretjim odstavkom 19. člena ZPND pa sodišče izreče tak ukrep za največ 12 mesecev, če zakon ne določa drugače. 10. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenega dokaznega postopka s stopnjo verjetnosti pravilno ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

11. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljeno oprlo na izpovedbe prič F. F. in G. G., delavk CSD, ki sta bili prisotni dne 4. 10. 2023 glede tega kaj je bilo izrečeno s strani nasprotnega udeleženca in v kakšnem kontekstuta, kar izhaja tudi iz Zapisnika sestanka multidisciplinarnega kriznega tima z dne 4. 10. 2023 (dokaz A2). Posledično je tudi utemeljeno verjelo predlagateljici, da se je zaradi tega dogodka počutila ogroženo. Pritožbeno sodišče se tudi strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da sta zgoraj navedeni priči kot strokovni delavki lahko zaznali, da je bil nasprotni udeleženec dne 4. 10. 2023 v slabem psihičnem stanju, kot sta ga sicer navajeni, da sta ga tudi opozorili na neprimernost izrečenih besed in mu ponudili pomoč, potrdili pa sta tudi, da je bil kasneje istega dne ponovno kontaktiran po telefonu, in da mu je bilo tedaj prav tako svetovano, da poišče strokovno pomoč. Navedeni klic istega dne je potrdil tudi sam nasprotni udeleženec. Kot je obrazložilo sodišče prve stopnje, ni pomembno, ali je nasprotni udeleženec kritičnega dne omenjal ime predlagateljice, pač pa zadostuje, da sta obe socialni delavki, ki že dalj časa obravnavata navedeno družino in sta z družinsko dinamiko seznanjeni, ob razgovoru z njim, izrečene besede, ob upoštevanju njegovega razburjenja in celotne situacije, v kateri se je znašel in jo je tega dne ponovno izpostavljal, razumeli kot grožnjo predlagateljici in jo je tako razumela tudi sama predlagateljica. Tudi omemba dogodka v H., ki ga je v tistem trenutku in v slabem psihičnem stanju izgovoril nasprotni udeleženec, zadošča, da so besede, izrečene v povezavi z njim, pri predlagateljici, tudi če niso bile izrečene direktno njej, temveč pred delavkama CSD, povzročile občutek ogroženosti in s tem psihično nasilje v smislu petega odstavka 3. člena ZPND.

12. Zgoraj navedenega ne morejo omajati pritožbena zatrjevanja, da si delavki CSD tisti dan nista zapisali neprimernih besed, ki naj bi jih nasprotni udeleženec izrekel kot grožnje. Pritožbeno ni sporno, da je bil še istega dne (4. 10. 2023) zaradi izrečenih besed in stanja nasprotnega udeleženca v pisarni CSD sklican krizni sestanek multidisciplinarnega tima, da je bil nasprotni udeleženec s strani ene od delavk CSD isti dan še enkrat poklican in pozvan k ustreznemu zdravljenju, in da je bila o dogajanju tega dne obveščena tudi predlagateljica, zato dejstvo, da si delavki CSD nista takoj zapisali izrečenih besed nasprotnega udeleženca, temveč so bile povzete v zapisniku multidisciplinarnega tima, ne more vplivati na odločitev v zadevi.

13. Prav tako ni mogoče slediti pritožbenim zatrjevanjem, da bi lahko predlagateljica zaradi izrečenih besed nasprotnega udeleženca ukrepala v drugih postopkih, ne more pa to biti izrek ukrepa po ZPND. Slednji v 3. členu določa, da je nasilje v družini prepovedano, med nasilje pa se, kot je že obrazloženo, v skladu s petim odstavkom 3. člena ZPND šteje tudi psihično nasilje. Nadalje je v 2. členu ZPND opredeljen pojem družinskega člana, pri čemer se v skladu z drugim odstavkom 2. člena ZPND za družinske člane po tem zakonu štejeta zakonec ali zunajzakonski partner tudi, če sta razmerje ali skupnost prenehala. Ker predlagateljica in nasprotni udeleženec še vedno rešujeta svoja premoženjskopravna razmerja v številnih sodnih postopkih, ki so v pretežnem delu vzrok njunih nesoglasij, je torej izrek ukrepa po ZPND utemeljen.

14. Po obrazloženem je odločitev sodišča prve stopnje, ki je z izpodbijanim sklepom, s katerim je nasprotnemu udeležencu prepovedalo približevanje predlagateljici na razdaljo, ki znaša manj kot 200 metrov ter mu prepovedalo kakršnokoli nadlegovanje po komunikacijskih sredstvih za čas treh mesecev od izdaje sklepa, materialnopravno pravilna in skladna z ukrepi iz prvega odstavka 19. člena ZPND.5 Ob tem je sodišče prve stopnje tudi pravilno omejilo ukrep približevanja za primere udeležbe obeh pravdnih strank pred državnimi organi in institucijami na razdaljo 2 metrov, saj sta predlagateljica in nasprotni udeleženec zaradi reševanja premoženjskopravnih vprašanj po prenehanju družinske skupnosti udeležena v številnih sodnih postopkih, ter za primere izvrševanja stikov z otroci dovolilo dogovarjanje preko SMS sporočil in aplikacije VIBER v obsegu, ki je potreben za dogovor o predaji oziroma prevzemu otrok.

15. Neutemeljena pa so tudi nadaljnja pritožbena zatrjevanja o nepravilni odločitvi sodišča prve stopnje glede povračila stroškov postopka. V skladu z osmim odstavkom 22.a člena ZPND sodišče odloči o stroških postopka po prostem preudarku. Gre za specialno določbo v razmerju do pravil o povrnitvi stroškov v nepravdnem postopku po ZNP-1 kot splošnem predpisu, ki ureja nepravdne postopke. Prosti preudarek pomeni, da mora sodišče pri odločanju upoštevati vse relevantne okoliščine ter v obrazložitvi navesti odločilna dejstva, na podlagi katerih utemeljuje odločitev o porazdelitvi stroškovnega bremena.

16. V obravnavani zadevi je bil postopek zaradi varstva predlagateljice pred ravnanjem nasprotnega udeleženca potreben, saj je bila intervencija sodišča z izdajo predmetnega sklepa nujna in je odločitev sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljici povrniti stroške postopka v višini 879,72 EUR, ob tem ko nasprotni udeleženec v pritožbi tudi ni grajal višine odmerjenih stroškov, materialnopravno pravilna in skladna s sodno prakso.6

17. Prav tako so neutemeljena pritožbena zatrjevanja, da ker nasprotni udeleženec prejema invalidnino v višini 240,00 EUR in preživlja tri mladoletne otroke, stroškov v višini 879,72 EUR ni sposoben povrniti in naj pritožbeno sodišče odloči, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Pritožbeno sodišče na te pritožbene navedbe odgovarja, da slabo premoženjsko stanje nasprotnega udeleženca ne vpliva na odločitev glede povrnitve stroškov in ne predstavlja okoliščine, ki bi ga razbremenjevala dolžnosti povrnitve stroškov predlagateljice.7

18. Ker je pritožba neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 22.a člena ZPND zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih točkah izreka.

19. O stroških pritožbenega postopka obeh udeležencev je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 krije sam svoje stroške pritožbenega postopka. Stroški odgovora na pritožbo predlagateljice pa za pritožbeni postopek niso bili potrebni, saj slednja z navedbami v njem ni bistveno prispevala k rešitvi zadeve (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), zato jih prav tako krije sama.

20. V skladu z drugim odstavkom 20. člena ZNP-1 je o pritožbi odločil senat. 1 Člen 22 URS določa, da je vsakomur je zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. 2 Tako sodba VSRS 267/2018 z dne 5. 9. 2019. 3 Tako odločba USRS Up-77/01 z dne 4. 3. 2004. 4 Tako npr. sklepi VSL IV Cp 1354/2021 z dne 2. 9. 2021, VSM III Cp 25/2020 z dne 14. 1. 2020, VSL IV Cp 1972/2018 z dne e8. 10. 2018 idr. 5 Prvi odstavek 19. člena ZPND določa, da lahko sodišče povzročitelju nasilja, ki je žrtev telesno poškodoval, ali ji je prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, zlasti:- prepove vstopiti v stanovanje, v katerem živi žrtev;- prepove zadrževati se v določeni bližini stanovanja, v katerem živi žrtev;- prepove zadrževati in približevati se krajem, kjer se žrtev običajno nahaja (na primer delovno mesto, šola, vrtec…);- prepove navezovati stike z žrtvijo na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi prek tretjih oseb;- prepove vzpostaviti vsakršno srečanje z žrtvijo;- prepove objavljanje osebnih podatkov žrtve, dokumentov iz sodnih in upravnih spisov in osebnih zapisov, ki se nanašajo na žrtev in - odloči o prepustitvi stanovanja v skupni uporabi žrtvi v skladu z 21. členom tega zakona. 6 Tako sklepi VSL IV Cp 1015/2021 z dne 21. 6. 2021, VSL IV Cp 682/2021 z dne 5. 5. 2021, VSL IV Cp 1098/2020 z dne 9. 7. 2020, VSM III Cp 253/2021 z dne 8. 4. 2021, VSL IV Cp 420/2020 z dne 2. 3. 2020, VSL IV Cp 823/2023 z dne 9. 5. 2023, VSL IV Cp 1161/2020 z dne 16. 7. 2020 in drugi. 7 Tako sklepa VSL IV Cp 856/2022 z dne 20. 5. 2022 in VSL IV Cp 279/2022 z dne 23. 2. 2022.