Jedro

V postopku izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni več mogoče upoštevati okoliščin, kot so obžalovanje storilca in njegova brezpogojna pripravljenost, da bo v bodoče spoštoval cestnoprometne prekrške, kajti te okoliščine so lahko upoštevne kot posebno olajševalne okoliščine le v konkretnem postopku o prekršku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR (dvajset 00/100) EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa.

Obrazložitev

1. Prvostopno sodišče je storilcu zaradi doseženih 18 kazenskih točk (KT) v cestnem prometu z izpodbijanim sklepom izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec vozniško dovoljenje imel dne 13. 2. 2015. Posledično mu je v plačilo naložilo še sodno takso.

2. S tako odločitvijo se storilec ne strinja in zgolj na načelni ravni odločitev prvostopnega sodišča graja in izpostavlja, da dejanje obžaluje, v bodoče bo spoštoval cestnoprometne predpise in predlaga ugoditev pritožbi, to je spremembi izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pregled spisovnega gradiva v okviru pritožbenih navedb in uradnega preizkusa napadenega sklepa (člen 159 ZP-1) pokaže, da držijo ugotovitve v izpodbijanem sklepu o tem, da je storilec v času od 28. 12. 2013 do 24. 2. 2015, torej v času, ki je krajši od dveh let skupaj v cestnem prometu kot voznik dosegel 19 KT in sicer 3 KT za prekrška po 3. točki petega odstavka člena 46 ZPrCP (PN M. C., L., Š., Ž. z dne 29. 11. 2013) in s PN PP V. št. ... z dne 13. 12. 2014 - pravnomočen je postal ta PN 24. 2. 2015), ko je storilcu zaradi prekrška po 3. točki petega odstavka člena 105 ZPrCP bilo izrečenih 16 KT, prav tako pa držijo ugotovitve v napadenem sklepu o tem, da od pravnomočnosti PN, s katerim je storilec dosegel 18 KT (24. 2. 2015), nista pretekli več kot dve leti. Zato je prvostopno sodišče ravnalo povsem pravilno, ko je storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi doseženih oziroma presežnih 18 KT v cestnem prometu. Dejanskih ugotovitev, ki se nanašajo na podlago v zvezi z izrekom prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, pritožba ne problematizira.

5. Pritožba na načelni ravni graja odločitev prvostopnega sodišča in izpostavlja svoje obžalovanje ter kritičen odnos do preteklega ravnanja in zagotavlja, da v bodoče ne bo več storilec kršil cestnoprometnih predpisov. Vsekakor je takšen kritičen odnos, ki ga storilec zagotavlja v svojih pritožbenih navedbah dobra garancija, da storilec v bodoče ne bo več ponavljal prekrškov v cestnem prometu, vendar pa tudi tako izpostavljen kritičen odnos pri storilcu ne omogoča spremembe odločitve prvostopnega sodišča, ki je na podlagi obstoječe pravne podlage (vpis EKT v evidenci pri MPRS) storilcu zaradi doseženih 18 KT v cestnem prometu moralo izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Postopek izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja namreč ni več postopek o prekršku, temveč postopek, ki se ob prejetju obvestila MPRS (izpisek EKT evidence) uvede po uradni dolžnosti na podlagi določb člena 202a ZP-1, v tem postopku pa sodišče presoja zgolj pravno podlago za izrek tovrstnega ukrepa. Povedano pomeni, da v tovrstnih postopkih ni več mogoče upoštevati okoliščin, kot so obžalovanje storilca in njegova brezpogojna pripravljenost, da bo v bodoče spoštoval cestnoprometne prekrške, kajti te okoliščine so lahko upoštevne kot posebno olajševalne okoliščine (določba drugega odstavka člena 26 ZP-1) le v konkretnem postopku o prekršku.

6. Ne glede na navedeno pa je potrebno storilcu pojasniti, da bo po pravnomočnosti tega postopka tako, kot je prvostopno sodišče storilcu pojasnilo že v izpodbijanem sklepu (točka 7) v skladu z določbo člena 202 d ZP-1 lahko sodišču predlagal odložitev izvršitve prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ob pogojih, ki so v tej zakonski določbi zapisani. O takem predlogu pa vselej odloča prvostopno sodišče. 7. Glede na povedano je torej pritožba storilca neutemeljena, zaradi česar jo je bilo potrebno zavrniti (določba tretjega odstavka člena 163 ZP-1) in v odsotnosti kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma (določba člena 159 ZP-1) potrditi izpodbijani sklep.

8. Storilec s pritožbo ni uspel, zato bo v skladu z določbo prvega odstavka člena 147 ZP-1 moral plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR. Le - ta pa je odmerjena v skladu s tar št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1), k plačilu le te pa bo storilec pozvan po prvostopnem sodišču v roku 15 dni od vročitve tega sklepa.